Za večjo enakost spolov so nujne spremembe

Raziskava o enako(pravno)sti spolov na evropskem političnem parketu je pokazala, da je kar 70 odstotkov nosilk in nosilcev list na zadnjih evropskih volitvah izpostavilo problematiko enakosti spolov kot prednostno. Vendar v političnih programih tega v veliki večini niso ponovili.

V prizadevanjih za večjo enakost spolov je treba narediti nekatere nujne spremembe, meni Milica Antić Gaber s filozofske fakultete v Ljubljani. Za posamezno institucijo bi moralo biti normalno, da poskrbi, da so njena odločevalska telesa spolno uravnotežena, je dejala na pogovoru v organizaciji Inštituta za proučevanje enakosti spolov.

Če pa sama ne poskrbi za spolno uravnoteženost odločevalskih teles, so po njenih besedah potrebni določeni ukrepi. Med takšnimi ukrepi so spolne kvote, kot so bile uvedene pri kandidatnih listah za državnozborske, lokalne in evropske volitve. Te delujejo, ni pa mogoče pričakovati čudežev, je opozorila v četrtek na dogodku Začaran krog žensk, politike in revščine. Spolne kvote lahko pripomorejo k hitrejšemu vstopanju žensk v politiko, ne morejo pa vplivati na to, kaj izvoljene ženske potem delajo na mestu, na katerega so bile izvoljene, je opozorila.

Vsak politični spekter lahko izpostavlja tista vprašanja s področja enakosti, ki so mu blizu, je prepričana. Tu so zelo široke možnosti za vsak spekter, meni.

"Ne smemo pristati na to, da gre le za žensko vprašanje, saj je v resnici vprašanje vseh."

Milica Antić Gaber, Filozofska fakulteta

Prepričana je, da je v prizadevanja za večjo enakost spolov treba vključiti tudi moške. "Ne smemo pristati na to, da gre le za žensko vprašanje, saj je v resnici vprašanje vseh," je opozorila za STA.

Podobno je na dogodku dejala Ana Pavlič z Inštituta za proučevanje enakosti spolov, medtem ko neodvisna raziskovalka Valerija Korošec ni podprla ideje o vključevanju moških, ampak je menila, da bi se morale ženske zavzemati za univerzalne rešitve.

Raziskava o enako(pravno)sti spolov na evropskem političnem parketu, ki jo je uredila Pavličeva in je letos izšla pri inštitutu, je pokazala, da je kar 70 odstotkov nosilk in nosilcev list na zadnjih volitvah v Evropski parlament v odgovorih na vprašanja raziskovalcev izpostavilo problematiko enakosti spolov kot prednostno. Vendar pa v političnih programih, iz katerih so črpali vsebino za kampanjo, tega v veliki večini niso ponovili, je povedala Pavličeva.

Po njenih besedah so v raziskavi opazili nepoznavanje koncepta enakosti spolov. Gre namreč za koncept, ki zadeva življenje, možnosti in priložnosti vseh državljank in državljanov kot nujni predpogoj, ki bi dejansko omogočal demokratično življenje vseh, je pojasnila.

O primernosti pojma enakost je podvomila tudi sociologinja Koroščeva. Po njenem mnenju gre za slab prevod angleškega izraza gender equality, ki v Sloveniji vzbuja protislovne občutke in ga ljudje ne razumejo tako kot strokovnjaki. V politični realnosti pa pojem enakost po njenem mnenju deluje kontraproduktivno.

Koroščeva se je sicer osredotočila na revščino starejših žensk, ki je po njeni oceni rezultat zakonskih rešitev, pripravljenih ad hoc. Pokojninski sistem je za starejše ženske krivičen, je prepričana. Strinja se s tistimi, ki menijo, da bi vrnitev varstvenega dodatka k pokojnini ali državne pokojnine omogočili manj finančnih tveganj v starosti.