Levica: »Vlada naj takoj reagira na izigravanje zakonodaje o minimalni plači«

GZS išče obvode, s katerimi bi bili delavci še naprej prikrajšani

Kot je znano, je v nasprotju s poglavitno rešitvijo in namenom zakona o minimalni plači gospodarska zbornica pred dvema tednoma delodajalcem javno predlagala, da poskušajo delavce ob dvigu plač prikrajšati za doslej izplačevane dodatke. Dejansko so podjetjem v gospodarski zbornici kar javno predlagali, kako izigrati sprejet in veljaven zakon. In sicer pravijo, naj vse stalne dodatke in dodatek za delovno dobo vključijo kar v osnovne plače. To je v nasprotju z zakonom o minimalni plači ter v nasprotju z zakonom o delovnih razmerjih, a gospodarska zbornica svojim članom za kršenje zakona ponuja celo svetovanje in pravno pomoč na sedežih podjetji.

Učinke najbolje ponazori primer delavca, ki prejema minimalno plačo in ima osnovno plačo določeno pri 600 evrih bruto. Pri 20 letih delovne dobe je tak delavec upravičen do dodatka za delovno dobo v višini 60 evrov - a od tega dodatka nima nič, ker se mu všteva v minimalno plačo. Po zakonu o minimalni plači, bi se mu morala s 1.1. 2020 plača povečati za teh 60 evrov, GZS pa išče obvode, s katerimi bi bili delavci še naprej prikrajšani.

Na to opozarja tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS): prakse, kot jih predvidevajo priporočila GZS, nezakonite in da bo zaradi njih prišlo do povečanja števila kršitev na področju izplačila plač. Pri tem opozarjajo, da obstaja bojazen, da bodo delodajalci izkoristili šibkost zaposlenih, ki svojih pravic ne poznajo ter nemoč zaposlenih v podjetjih, kjer ni sindikatov.

Levica poziva vlado, naj javno obsodi delovanje GZS, ki skuša preprečiti dvig življenjskega standarda najslabše plačanih, s tem pa oškodovati tudi državo, ki še vedno mora revnim zaposlenim še naprej pomagati s socialnimi transferji.

Levica glede na navedeno poziva vlado, naj javno obsodi delovanje GZS, ki skuša preprečiti dvig življenjskega standarda najslabše plačanih, s tem pa oškodovati tudi državo, ki še vedno mora revnim zaposlenim še naprej pomagati s socialnimi transferji. Vlado Levica prav tako poziva, naj razišče, ali je bilo delovanje GZS v zvezi s priporočili delodajalcem glede zniževanja stroškov dela zaradi spremenjenega zakona o minimalni plači zakonito. V primeru ugotovljenih kršitev ali nepravilnosti vlado pozivajo, naj proti odgovornim osebam sproži vse potrebne postopke za ugotovitev njihove odškodninske in kazenske odgovornosti.

Levica pa je poslala zahtevo tudi inšpektoratu za delo, da naj nemudoma prične z izvajanjem akcije nadzora nad spremembami in prilagoditvami strukture plač v podjetjih, ki izplačujejo minimalne plače.