Simona Drenik menja službo

Nekdanja slovenska agentka v arbitraži z novim letom prevzema vodenje Centra za človekove pravice?

Center za človekove pravice na uradu varuha človekovih pravic bo kmalu dobil operativnega vodjo. A očitno ne na podlagi razpisa oziroma javnega natečaja pač pa naj bi to funkcijo zasedla Simona Drenik, javnosti najbolj poznana kot slovenska agentka v arbitraži, ki se je ujela v prisluhe med nedovoljeno komunikacijo s slovenskim arbitražnim sodnikom Jernejem Sekolcem.

To so potrdili tudi na varuhu človekovih pravic. Javni natečaj za delovno mesto pomočnika vodje centra za človekove pravice so objavili oktobra lani (ko je urad še vodila Vlasta Nussdorfer), a se potem premislili maja letos (ko je urad že vodil Peter Svetina). »Javni natečaj za navedeno delovno mesto zaradi prestrukturiranja notranjega ustroja enote v posledici spremenjenih finančnih razmer ter vizije njenega razvoja in vloge ni bil izveden,« pojasnjujejo na uradu varuha, ki ga od februarja letos vodi Peter Svetina. Na javni natečaj za to specifično delo, ki zahteva specifična znanja s področja človekovih pravic, se je sicer prijavilo kar 34 kandidatov, ki so bili potem po pošti obveščeni, da so se prijavili zaman.

»Varuh Peter Svetina se je z gospo Simono Drenik pogovarjal o možnostih sodelovanja. Dogovor še ni dokončen, če pa bi bil, bi bila gospa kot javna uslužbenka premeščena v drug organ znotraj javne uprave skladno z določili zakona o javnih uslužbencih. Za ta postopek razpis ni potreben,« še dodajajo v urad varuha. Na Simono Drenik je sicer po razkritju prisluškovanja padla malodane teža celotne države in še dandanes hodi na različna zaslišanja, tudi v državni zbor. Bila pa je prisiljena tudi v menjavo službe. Sledila so premeščanja znotraj javnega sektorja, postala pa je tudi predavateljica na Fakulteti za pravo in poslovne vede na Katoliškem inštitutu.

»Varuh Peter Svetina se je z gospo Simono Drenik pogovarjal o možnostih sodelovanja. Dogovor še ni dokončen, če pa bi bil, bi bila gospa kot javna uslužbenka premeščena v drug organ znotraj javne uprave skladno z določili zakona o javnih uslužbencih. Za ta postopek razpis ni potreben.«

Urad Varuha za človekove pravice

Center za človekove pravice je bil sicer ustanovljen z zadnjo novelo zakonodaje, na podlagi katere deluje varuh. Izvajal naj bi analize o stanju človekovih pravic v Sloveniji in s tem prispeval k učinkovitejšemu delu varuha. V skladu s to novelo sta na varuhu začela delovati tudi Zagovornik otrok in pa Svet za človekove pravice. S tem naj bi se širile pristojnosti varuha in krepila njegova moč ter ugled.

Na uradu varuha so si dolga leta prizadevali, da bi postali »polnopravna« in opolnomočena državna inštitucija na področju varovanja človekovih pravic – in se iz »statusa B«, ki ga imajo po mednarodnih pravilih za kvalifikacije varuhov človekovih pravic sedaj, premaknili v najvišji »status A«. V bistvu to pomeni, da bi država namenila več sredstev za delovanje varuha, ta pa bi opravljal več nalog in bolje kot doslej. V elitni skupini je 77 držav, v t.i. drugi ligi varuhov pa le 33 – med njimi Slovenija in tudi mnoge države z vprašljivim stanjem človekovih pravic. Čeprav nikakor ni narobe, če država v varovanje človekovih pravic kanalizira nekoliko več javnega denarja, gre v tej prekvalifikaciji seveda tudi za prestiž in ugled Slovenije v mednarodnem okolju. Morda bolj vprašljivi so (pravi) razlogi za preklic javnega natečaja in zaposlovanje mimo siceršnjih uzanc za zaposlovanje v javnem sektorju.