Savdske ženske obračajo hrbet tradiciji

»Bilo je, kot da sem znova pridobila neko pravico, kot da bi bila prej priklenjena na nekaj, v kar ne verjamem, in sem šele zdaj začela zares živeti«

Manahel Otabi, 25-letna Savdijka, ki se je po študiju na Kitajskem vrnila v domovino, se je nekega majskega jutra odpravljala na telovadbo. Oblekla si je kavbojke in majico s kratkimi rokavi, vzela športno torbo in stopila skozi vrata. Njena abaja, črno ogrinjalo, vsakdanje oblačilo žensk v Savdski Arabiji, je ostala doma. Mogoče se komu to ne zdi nič posebnega, toda Otaibijevi, ki se leta in leta ni mogla sprijazniti s tem, da mora čez vse, kar je oblekla, nositi še abajo, se je zdelo nič manj kot osebna zmaga. »Bilo je, kot da sem znova pridobila neko pravico, kot da bi bila prej priklenjena na nekaj, v kar ne verjamem, in sem šele zdaj začela zares živeti.«

Savdska Arabija je skoraj povsem opustila sistem skrbništva, preplet zakonov in družbenega izročila, zaradi katerega so ženske obravnavali kot drugorazredne državljane. Nadležnejše prvine sistema skrbništva – kot je soglasje moškega sorodnika pri vložitvi prošnje za izdajo potnega lista ali pri zdravstvenih posegih – so dejansko odpravili, uradnih predpisov glede ženskih oblačil pa še vedno ni. Na papirju ni nobenega zakona, ki bi ženske inkriminiral, če ne nosijo abaje. Toda v praksi se iz bojazni pred nadlegovanjem zelo redke odpravijo zdoma brez nje.

Na papirju ni nobenega zakona, ki bi ženske inkriminiral, če ne nosijo abaje. Toda v praksi se iz bojazni pred nadlegovanjem zelo redke odpravijo zdoma brez nje.

Tiste, ki se vseeno odločijo za to, se pogosto sklicujejo na Mohameda bin Salmana, prestolonaslednika in dejanskega vladarja kraljevine, ki je v zadnjih nekaj letih izsilil sprejetje zakonov, s katerimi so ženske dobile več pravic. Lani je v intervjuju za TV-mrežo CBS dejal, da se morajo oboji, moški in ženske, oblačiti spodobno, vendar islam ne določa, da bi morale ženske nositi abajo ali si zakrivati glavo. Kljub temu je očitno marsikoga zmotil pogled na nezakrite ženske in velika večina jih še vedno nosi abajo.

Ker ni uradnih predpisov, lahko posamezne ustanove nezakritim ženskam preprečijo vstop v imenu nejasnega pravila, imenovanega ihtišam (spodobnost). To se je zgodilo Mašel Džalud, 33-letni strokovnjakinji za kadrovska vprašanja, ko je hotela julija obiskati trgovsko središče Riad Park. Ko se je v hlačah in bluzi z dolgimi rokavi približala vhodu v trgovsko središče, so ji povedali, da ni primerno oblečena in ne sme noter. Džaludova je potem objavila tvit, namenjen upravi središča, v katerem je povedala, da je bila čisto spodobno oblečena, in dodala video; ta je imel nato več kot 900 tisoč ogledov in je sprožil poplavo komentarjev, pretežno negativnih. Nekateri so jo celo obtoževali, da je izdala domovino.

Ker ni uradnih predpisov, lahko posamezne ustanove nezakritim ženskam preprečijo vstop v imenu nejasnega pravila, imenovanega ihtišam (spodobnost).

Tudi Otaibijevi so uslužbenci različnih ustanov poskušali preprečiti vstop, »ne zato, ker bi bilo v tem karkoli nezakonitega, ampak zaradi tega, kako ljudje gledajo na to vprašanje.«

Obe v službi še vedno nosita abajo, in čeprav se jima je nekaj žensk pridružilo in je na prostem ne nosijo več, je Džaludova prepričana, da bi morala vlada odpraviti nejasnosti in ponuditi prostor za, kot se je izrazila, »osebno razlago pravil«. »Če bi sprejeli predpise, ki bi to urejali, bi bilo vse veliko laže«, je dejala. Kljub temu nobena od njiju ne namerava spet nositi abaje.

Več v tiskani izdaji Globala >> PRISKRBITE SI SVOJ IZVOD!