Slovenija bo gostila najvidnejše svetovne raziskovalce 

45. mednarodni kongres biokemije FEBS 2020 predstavlja največje znanstveno srečanje na področju znanosti o življenju

V Ljubljani bo poleti potekal 45. mednarodni kongres biokemije FEBS 2020, ki ga v sodelovanju z Evropsko zvezo biokemijskih društev FEBS pripravlja Slovensko biokemijsko društvo. Dogodka, na katerem bodo kot vabljeni predavatelji sodelovali najvidnejši raziskovalci v svetovnem merilu, se bo udeležilo več kot 1800 udeležencev iz 70 držav.

Na srečanju, ki bo med 4. in 9. julijem potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, bodo predstavljeni najnovejši dosežki s področja biokemije, molekularne biologije, medicine, imunologije in drugih podobnih ved.

Po navedbah organizatorjev dogodek predstavlja največje znanstveno srečanje na področju znanosti o življenju pri nas v zadnjih letih, "zato ga lahko upravičeno izpostavimo kot mednarodni kongres leta 2020".

Predavanja bodo potekala v petih vzporednih sekcijah, poleg znanstvenih sekcij bo organizirana še vrsta delavnic, posebnih strokovnih srečanj, izobraževanj, srečanj za mlade itd. Kot vabljeni predavatelji bodo na kongresu sodelovali najvidnejši raziskovalci v svetovnem merilu.

Kongres FEBS je pomemben za prepoznavnost slovenske znanosti in edinstvena priložnost za predstavitev slovenskih znanstvenih dosežkov na področju biokemije in molekularne biologije širši javnosti. 

Med plenarnimi predavatelji bo tudi Nobelov nagrajenec s področja medicine leta 1993 Sir Richard J. Roberts iz ZDA, začetnik tehnologije rekombinantne DNK, ki je omogočila pripravo gensko spremenjenih organizmov in nesluten razvoj bioloških zdravil. Predstavil bo poglede skupine Nobelovih nagrajencev, ki jo vodi, na potencial, ki ga ima to področje znanosti in biotehnologije za človeštvo, in na predsodke, ki glede tega še obstajajo v širši javnosti.

Zaključno predavanje pa bo pripadlo predavateljici Emmanuelle Charpentier iz Nemčije, avtorici postopka spreminjanja genoma Crispr/Cas 9, ki omogoča nove učinkovite pristope v genski terapiji. Z metodo Crispr/Cas 9 se lahko bolj enostavno in cenovno ugodno spreminja človeški genom, odkritje pa so označili kot največji preboj v molekularni biologiji v zadnjih dveh desetletjih.

Ljubljana je kongres FEBS gostila že leta 1987, letošnji kongres pa je po navedbah organizatorjev "le še potrditev uspešnih prizadevanj Slovenskega biokemijskega društva za uveljavitev slovenske znanosti v svetu".

Kongres FEBS je po njihovem mnenju pomemben za prepoznavnost slovenske znanosti in edinstvena priložnost za predstavitev slovenskih znanstvenih dosežkov na področju biokemije in molekularne biologije širši javnosti. Hkrati pa je to le še dokaz več, da sta Ljubljana in Slovenija primeren prostor za raziskave in tehnološki razvoj.

Pred začetkom kongresa bo v sodelovanju s Hrvaškim društvom za biokemijo in molekularno biologijo potekalo tudi tridnevno srečanje za mlade v Lovranu na Hrvaškem, ki se ga bo udeležilo okoli 100 izbranih mladih udeležencev kongresa FEBS.

Posebnost kongresa FEBS je tudi sekcija Znanost na cesti, v okviru katere bo v Ljubljani potekal dogodek s predstavitvami onesnaženja okolja s plastiko za širšo javnost.

Kongres bo potekal pod pokroviteljstvom predsednika države gospoda Boruta Pahorja.