IK, STA

5. 2. 2020  |  Politika

Volivci za predčasne volitve

Zadnja javnomnenjska anketa je pokazala, da volivke in volivci nad poskusom oblikovanja nove vladne koalicije niso navdušeni

Marjan Šarec, premier, ki je odstopil, med zadnjimi volitvami v Šmarci pri Kamniku

Marjan Šarec, premier, ki je odstopil, med zadnjimi volitvami v Šmarci pri Kamniku
© Borut Krajnc

Več kot 62 odstotkov vprašanih bi raje šlo na predčasne volitve, je pokazala anketa Dela. Nad namero poskusa oblikovanja nove vladne koalicije v tej sestavi državnega zbora volivci očitno niso najbolj navdušeni. Med prednostnimi nalogami, s katerimi bi se morala po mnenju anketirancev ukvarjati politika, je reševanje zdravstva in čakalnih vrst.

Merjenje razpoloženja med volivci, ki ga je Mediana začela dan po odstopu Marjana Šarca s položaja predsednika vlade in končala v ponedeljek, kaže, da jih je 62,8 odstotka naklonjenih predčasnim volitvam. 26,4 odstotka jih bi raje videla, da se politične stranke dogovorijo o novi vladi v aktualnem mandatu državnega zbora. 10,8 odstotka je neopredeljenih.

Predčasnim volitvam so bolj naklonjeni podporniki strank z levega političnega pola, medtem ko so podporniki strank z desnega pola po navedbah časnika bolj naklonjeni dogovoru o novi koaliciji znotraj sedanje sestave državnega zbora.

Predčasnim volitvam so bolj naklonjeni podporniki strank z levega političnega pola, medtem ko so podporniki desnih strank bolj naklonjeni dogovoru o novi koaliciji znotraj sedanje sestave državnega zbora.

Predčasnim volitvam so še posebno naklonjeni, sicer redki, podporniki SMC (90 odstotkov), LMŠ (85 odstotkov) in Levice (82 odstotkov) ter tudi podporniki SD (77 odstotkov). Dogovoru o novi koaliciji znotraj sedanje sestave državnega zbora pa so najbolj naklonjeni podporniki SNS (47 odstotkov), NSi (41 odstotkov) in SDS (40 odstotkov), je pokazala anketa Dela.

Med prednostnimi nalogami, s katerimi bi se morala po mnenju volivcev ukvarjati politika, je visoko na prvem mestu reševanje zdravstva in čakalnih vrst (77,7 odstotka). Sledijo reforme na področju trga dela (70 odstotkov), zakon o dolgotrajni oskrbi (58,2 odstotka), gradnja stanovanj (51,7 odstotka), ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je šele na petem mestu (49 odstotkov), poroča Delo.

Anketo je za Delo med 28. januarjem in 3. februarjem na vzorcu 777 ljudi izvedel Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.