Britta Sandberg  |  foto: Profimedia

14. 2. 2020  |  Mladina 7  |  Politika  |  Intervju

»Pametni telefoni so medijska giljotina našega časa, z njimi je mogoče ubijati in uničevati kariere«

Nekdanji francoski pravosodni minister in moralna avtoriteta Robert Badinter o sodobni družbi, seveda o Franciji, o sovraštvu do predsednika Macrona in o protestih

23. januarja so demonstranti na Place de la Republique v Parizu prinesli glavo Emmanuela Macrona, izdelano iz papirmašeja, nataknjeno na lesen količek.

23. januarja so demonstranti na Place de la Republique v Parizu prinesli glavo Emmanuela Macrona, izdelano iz papirmašeja, nataknjeno na lesen količek.
© Profimedia

Robert Badinter bo marca dopolnil 92 let, vendar je še vedno opažen in slišan. Konec januarja je nekdanji pravosodni minister zdramil Francijo, ko je v intervjuju v živo ob 75. obletnici osvoboditve Auschwitza glasno obžaloval, ker francoski demonstranti ne spoštujejo več pravne države. Nebrzdani bes tistega, ki je preživel holokavst, je napravil večji vtis kot marsikaj, kar je bilo v preteklih tednih slišati na račun protestov proti pokojninski reformi predsednika Emmanuela Macrona.

Intervju z Badinterjem je potekal v kabinetu v njegovem stanovanju s pogledom na krošnje parka Jardin du Luxembourg. V lesenih omarah ob stenah stojijo v usnje vezane knjige in fotografije iz njegovih ministrskih časov. Z ženo Elisabeth, filozofinjo in dedinjo tiskovne agencije Publicis Groupe, že nekaj desetletij živita v tej meščanski hiši ob parku. Badinter sodi v politični razred, ki je na oblast prišel pod Françoisom Mitterrandom. Leta 1981 je takratni predsednik odvetnika imenoval za pravosodnega ministra. Še isto leto je Badinter med glasnimi protesti v Franciji odpravil smrtno kazen.

Robert Badinter izvira iz judovske družine. Njegova babica je iz carske Rusije zbežala v Francijo. Očeta so leta 1943, ker je bil Jud, deportirali iz Lyona v uničevalno taborišče in je tam umrl. Po vojni je Badinter začel študirati pravo in šest klientov rešil pred smrtno kaznijo, ki so jo takrat še izvajali. Bil je navzoč pri usmrtitvi enega svojih varovancev, ker je vedel, da ni zagrešil umora, ki so mu ga očitali.

Leta 1991 ga je Svet ministrov Evropske skupnosti imenoval za člana Arbitrarne komisije mirovne konference za nekdanjo Jugoslavijo, ki je med letoma 1991 in 1993 podala 15 nasvetov o večjih pravnih vprašanjih, ki so se pojavila zaradi razpada SFRJ-ja. Komisija je 29. novembra 1991 na vprašanje lorda Carringtona, ali so se nekatere republike odcepile od SFRJ-ja, kot sta trdili Srbija in Makedonija, podala odgovor, da je SFRJ v procesu razpada. Za Slovence je bilo pomembneje sedmo mnenje, v katerem je komisija Evropski skupnosti predlagala priznanje neodvisne Slovenije, kar je Evropska skupnost 15. januarja 1992 tudi storila. (op.ur)

Gospod Badinter, s svojim izbruhom ste presenetili Francoze. Rekli ste, da nič ne more oprati demonstrantov, ki so pred seboj nosili glavo Emmanuela Macrona, izdelano iz papirmašeja, nataknjeno na lesen količek.

 

Celoten članek je na voljo le naročnikom. .

Zakup člankov

Celotna številka Mladine je vaša za 3,7 evra. Za nakup tedenskega dostopa do vsebine pošljite SMS z vsebino MLADINA2 na številko 7890. Kodo, prejeto na telefon, prepišite v spodnje okence in takoj boste boste lahko dostopali do vsebin.

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €
  • Polletni zakup ogleda člankov
    75 €
  • Letni zakup ogleda člankov
    149 €
  • Mladina digital - mesečna naročnina na spletne vsebine, prekini kadarkoli
    14 €

Če želite zakupiti članke za daljše obdobje, se morate .
Z dolgoročno NAROČNINO prihranite tudi do 25 %!

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.