Fašizem je očitno spet sprejemljivejši od levice

Nedavno, 19. februarja, je ideologija skrajne desnice spet ubijala. Hanau, malo nemško mesto nedaleč od Frankfurta, je v smrt zavil Tobias Rathjen, 43-letni lunatik, ki je – v slogu ameriških množičnih morilcev – ubil devet ljudi. Meril je v tujce, priseljence, »nearijce«, predvsem Turke in Kurde – in jih tudi zadel. Potem je ustrelil še mamo in sebe.

Nemške oblasti so pokol takoj razglasile za rasni zločin, toda brez težav bi ga lahko krstile tudi za etnonacionalistični, nativistični, fašistični ali neonacistični zločin – ali pa za zločin ideologije, ki jo v Nemčiji širita Alternativa za Nemčijo (AfD), tretja največja stranka, in Pegida (= Patriotski Evropejci proti islamizaciji Zahoda), potemtakem za zločin ideologije, ki je lani junija ubila politika Walterja Luebckeja, zagovornika priseljevanja (leta 2015 je javno podprl prihod milijona beguncev), lani oktobra pa napadla sinagogo v Halleju (in pokončala dve osebi). Ta ideologija poziva k akciji, ukrepanju, nasilju, diskriminaciji, rasni vojni – sicer »nas« čakajo poguba, smrt, utopitev v tujih rasah, ki »nas« bodo zamenjale, izumrtje. Od besed je treba preiti k dejanjem! Tudi nacizem se je zanašal na čistost izvoljenega ljudstva, kult tradicije, avtoriteto naravnega vodje, lepoto nasilja in učinkovitost volje.

Ko se je Alternativa za Nemčijo prebila v parlament, je rasizem, ki spremlja populistično, protiimigrantsko retoriko, postal sprejemljivejši in legitimnejši. Thomas Kemmerich, kandidat Svobodne demokratične stranke, je bil nedavno za ministrskega predsednika zvezne dežele Turingije izvoljen prav z glasovi Alternative za Nemčijo. Sicer bi Turingijo prevzela bolj levičarska koalicija. Fašizem je očitno spet sprejemljivejši od levice. Kot v tridesetih letih prejšnjega stoletja.

Ko se je Alternativa za Nemčijo prebila v parlament, je rasizem, ki spremlja populistično, protiimigrantsko retoriko, postal sprejemljivejši in legitimnejši.

Fašizem je še pred nekaj leti živel v politični divjini, zdaj pa že stoji na odprti sceni – in recitira. Je Rathjenov pokol tista »dobrodušna krutost«, za katero je Alternativa za Nemčijo govorila, da bo nujna, če bodo Nemci hoteli pregnati priseljence? Desnim strankam, ki se imajo za mainstream, se kakopak to, kar govori Alternativa za Nemčijo, ne zdi več »nič takšnega«, ravno nasprotno, »z njo se je treba povezovati«, »nikogar ne smemo izključevati iz političnih procesov« – vse to govori le o tem, kako zelo so se radikalizirale in ekstremizirale desne stranke, ki vse bolj ciljajo volilno bazo Alternative za Nemčijo.

Zato ne preseneča, da se v Rathjenovem terorju zrcalijo demoni nacistične preteklosti in tudi toksični zublji sodobne desničarske konspirologije. Našli so njegov 24-stranski manifest, ki ne pušča nobenega dvoma: Nemčija – »dežela, v kateri nastajajo najboljše in najlepše stvari na svetu« – bo »dvignila vse človeštvo«, zato jo je treba očistiti »etničnih skupin, ras in kultur, ki živijo med nami« (»grobemu čiščenju« naj sledi še »fino čiščenje«), tujce je treba izgnati (»Nemčijo je treba prepoloviti«, saj polovica Nemcev ni »čistih in vrednih«), nebelci so strup, muslimani so destruktivni, nekatere nacije so »nesposobne«, Kitajska ne sme prevladati, ne verjemite medijem, znanost – evgenika – »dokazuje«, da obstajajo večvredne rase, številne dežele – Maroko, Alžirijo, Tunizijo, Libijo, Egipt, Izrael, Sirijo, Jordanijo, Libanon, celoten Arabski polotok, Turčijo, Irak, Iran, Kazahstan, Turkmenistan, Uzbekistan, Indijo, Pakistan, Afganistan, Bangladeš, Vietnam, Laos, Kambodžo in Filipine – pa je treba »v celoti eksterminirati«.

Nova ideologija končne rešitve

Belski nacionalizem – kot rasisti rečejo temu, čemur so prej rekli rasizem – je postal ideologija nove »končne rešitve«, ki vključuje fantazije o množičnih pobojih nebelcev in ki vse bolj radikalizira desnico.

Rathjen je obenem opozoril, da svetu vladajo skrivne elite, da tajne agencije Nemcem »berejo misli« in »jih daljinsko upravljajo« ter da »nevidne tajne združbe« v »globokih podzemskih ameriških vojaških oporiščih častijo Satana ter obredno zlorabljajo, mučijo in pobijajo majhne otroke«, kar je seveda v skladu z dobro znano teorijo zarote »QAnon«, ki razkriva, da Trump vodi tajno vojno proti liberalnemu satanistično-kanibalsko-pedofilskemu podzemlju (zakonca Clinton, stebri »globoke države« ipd.), ki na skrivnih lokacijah – recimo v kleteh picerij – prostituira in posiljuje otroke.

Miller, ošaben, maničen in fanatičen, že od nekdaj zagovornik ideologije belskega nacionalizma, je Trumpov svetovalec že vse od leta 2016.

Prav tako je zapisal, da je živel v prostovoljnem celibatu, da torej intimnih, spolnih odnosov z ženskami ni imel. Vsaj zadnjih 18 let ne – iz prepričanja! Iz prezira! Kar pomeni, da ni verjel le v teorijo, da bodo nebelci zamenjali belce, ampak tudi v teorijo, da bodo ženske zamenjale moške. Logično: alternativna desnica, alias alt-right, in etnonacionalisti so zadnja leta razširjali oboje, neonacizem in mizoginijo.

Alek Minassian, 25-letni antifeminist, ki je leta 2018 v Torontu s kombijem do smrti zgazil deset ljudi (tudi Andreo Knafelc Bradden, 33-letno Kanadčanko slovenskega rodu), je na profilu na Facebooku zapisal: »Začenja se vstaja prostovoljnega celibata!« Do zob oboroženi neonacist, ki je lani napadel sinagogo v Halleju, pa je na svoji spletni strani objavil manifest, v katerem je zapisal: »Mislim, da se holokavst ni nikoli zgodil.« In seveda: »Za manjšo rodnost na Zahodu je kriv feminizem.«

Rathjen je bil sveto prepričan, da mu je nogometne ideje pokradel trener Liverpoola Jürgen Klopp, ki ga je, ko je bil še pionir, treniral pri Eintrachtu iz Frankfurta, Hollywood pa mu je »iz glave« ukradel filme, kot so Vesoljski bojevniki in Poglej, kdo se oglaša. Toda verjel je še nekaj: da Donald Trump »verjetno nevede« in »telepatsko« že izvaja njegove ideje. Da Trump že implementira ideje iz njegovega manifesta. Da torej politiki zgolj uresničujejo politične programe konspirologov, etnonacionalistov, nativistov, neonacistov, rasistov, klanovcev, neokonfederativcev, ksenofobov, homofobov, antifeministov, suverenistov, konstitucionalistov, apokaliptikov, survivalistov, paravojaških patriotov, trolov, borcev za »moške pravice« ter ljubiteljev kulture posiljevanja in drugih »tradicionalnih vrednot«.

Jürgen Klopp mu resda ni pokradel nogometnih idej in Hollywood mu resda ni »iz glave« ukradel Vesoljskih bojevnikov (Robert A. Heinlein je roman, po katerem so posneli ta film, objavil leta 1959, davno preden se je Rathjen sploh rodil), toda nekaj je gotovo – da Trump izvaja njegov politični program. Prav res: Mehičane je razglasil za kriminalce, morilce in posiljevalce, Haiti za »usrano luknjo«, neonaciste in klanovce, ki so marširali v Charlottesvillu ( Virginia), pa za »zelo fejst ljudi« (very fine people), muslimanom je prepovedal vstop v Ameriko, za portoriške žrtve hurikana je rekel, da si ne zaslužijo humanitarne pomoči, psoval je gibanje Black Lives Matter, priseljence je ločeval od otrok, trdil je, da se Barack Obama ni rodil v Ameriki, obljubil je, da bo zgradil mogočen obmejni zid in izgnal vse ilegalne priseljence.

Ne, ni si izmislil ideologije belskega nacionalizma, toda s svojo izvolitvijo, svojimi nastopi in svojimi tviti jo je – podobno kot Alternativa za Nemčijo ali Viktor Orbán – opolnomočil in legitimiral ter ji omogočil, da se je iz spletne divjine in družbenega obrobja premaknila v ospredje. Vsi ti identitetarji nenadoma niso več veljali za čudake, bebce in lunatike. Postali so referenčni – in viralni. Trump jih je prižgal, vnel, aktiviral. Ni bil edini.

Prenovljena belska identiteta

Leta 2011 je Anders Behring Breivik v Oslu in na otočku Utøya pobil 77 ljudi, za sabo pa pustil histerični, delirični, militantni manifest 2083: Evropska deklaracija o neodvisnosti, v katerem je rohnel proti »kulturnemu marksizmu« in ga razglašal za največjega sovražnika Evrope. Zakaj? Ker razbija tradicionalno družino, feminizira zahodno družbo in plodi politično korektnost. Politična korektnost plodi moralni relativizem, moralni relativizem pa plodi strpnost – predvsem strpnost do sovražnikov krščanske Evrope. Kdo je največji sovražnik krščanske Evrope? Islam. Direktna posledica strpnosti in demokracije je »islamizacija Evrope«, »islamska kolonizacija Evrope«. Temu se je treba z vsemi sredstvi upreti, pravi Breivik, »sicer bodo naša velika mesta demografsko povsem preplavili muslimani«. V ženskah vidi zlo: ženske so šibke, inferiorne, nestabilne, nedisciplinirane, Zahod bi z lahkoto izdale ter se vdale muslimanom, zato v Evropi – »civilizaciji brez očetov« – vidi »žensko, ki je raje posiljena, kot pa da bi se ranila, medtem ko se brani«. Breivik, ki je terjal deportacijo vseh muslimanov, je pobijal v imenu islamofobije.

Nad tem so se tedaj vsi zgražali. Fuj in fej! Breivik je gnusoba! Pošast! Psihopat! To, kar govori in piše, je strup! Zdaj pa skočite le nekaj let naprej in pomislite na burne, divje, strupene, agresivne in nasilne ksenofobične in rasistične odzive, ki jih je v Evropi povzročil množični prihod muslimanskih beguncev. Poslušali smo o »islamski nevarnosti«, »islamizaciji Evrope«, »islamskem posiljevanju Evrope«. Evropo je preplavila islamofobija, novi temelj evropske »identitete«.

Belski nacionalizem je postal ideologija nove »končne rešitve«, ki vključuje fantazije o množičnih pobojih nebelcev in ki vse bolj radikalizira desnico.

Ergo: ogromno Evropejcev se je kar na lepem strinjalo z Breivikom. Ogromno Evropejcev mu je prikimavalo. Ogromno Evropejcev ga je citiralo. Ogromno Evropejcev je prevzelo njegovo retoriko. Bilo je res bizarno in noro, toda ko smo pred petimi leti brali in poslušali histerične, paranoidne, etnonacionalistične, rasistične odzive na begunski val, je bilo tako, kot da bi brali in poslušali Breivika. In teh, ki so se strinjali z Breivikom, mučenikom »čiste« Evrope, je bilo res veliko.

Kaj to pomeni, je na dlani: ogromno Evropejcev razmišlja kot množični morilec, ki je na Norveškem pobijal otroke, s katerimi se politično ni strinjal!

Brenton Tarrant, 28-letni etnonacionalist, se ni strinjal z muslimani, zato je lani marca v novozelandskem Christchurchu v dveh mošejah – ob štiklu Fire, ki je donel iz njegovega avta, očitno prepričan, da je človeštvo sredi verske in rasne vojne – pobil 50 muslimanov, pred pokolom pa je objavil 74-stranski manifest, v katerem je poudaril, da je »le navaden belski moški«, ki bo »plesal po truplih svojih sovražnikov«, da bo s svojo čistko zagotovil »prihodnost belskim otrokom«, da bo »človek, ki ga bodo razglasili za fašista, končno enkrat res fašist«, da bo »zavojevalcem pokazal, da naše dežele nikoli ne bodo njihove, kajti naše dežele so naše, in dokler belci še živijo, jih ne bodo NIKOLI osvojili«, da je imigracija »napad na evropsko raso«, da so »neoboroženi zavojevalci za naše ljudstvo nevarnejši od oboroženih«, da jih bo pobijal toliko časa, dokler se ne bodo vrnili domov, da so belci žrtve »genocida« in da »prihodnost belski rasi v Severni Ameriki zagotavlja le balkanizacija Združenih držav Amerike, katere posledica bo ponovna rasna segregacija«. Ker je bil prepričan, da hočejo muslimani povsod – tudi Down Under – zamenjati belce, ne preseneča, da je manifest naslovil Velika zamenjava (The Great Replacement). »To je etnična zamenjava. To je kulturna zamenjava. To je rasna zamenjava. To je GENOCID NAD BELCI.« Donalda Trumpa je razglasil za »simbol prenovljene belske identitete«.

Gotovo je bil prepričan, da Trump uresničuje ideje iz njegovega manifesta. Tako kot Rathjen. In tako kot Kevin MacDonald, razvpiti mislec »belske identitete«, antisemit in ljubljenec zanikovalcev holokavsta, ki je famozno vzkliknil: »Trump govori to, kar belski Američani že leta mislijo.«

Vsi pa dobro vemo, kaj govorijo ameriški, evropski in slovenski suverenisti, nativistični konspirologi, ruralni mučeniki, kavboji in drugi karnevalski feni prenovljene – jezne, paranoidne, šovinistične, rasistične, antifeministične – belske identitete, v imenu katere teče kri: da so belci žrtve vse hujših predsodkov in vse hujše diskriminacije, da postajajo »drugorazredni državljani«, da jih novi svetovni red, etnične manjšine in priseljenci vse bolj molzejo, izrivajo in zamenjujejo, da liberalci zarotniško uvažajo migrante, to pa zato, da bi jih spremenili v svoje volivce, da priseljenci uprizarjajo »invazijo« in ogrožajo »belsko kulturo«, da prinašajo kriminal in bolezni, da domačinom kradejo delovna mesta, da se nočejo integrirati ali asimilirati, da torej nikoli ne postanejo »pravi« Američani, Evropejci ali Slovenci, da je treba začeti rasno ali kulturno vojno, da je rasizem v resnici božje delo, da belcev ne sme biti več »sram, da so belci«, da je »konec belske krivde«, da je čas za »belski ponos«, da je treba ustaviti »genocid nad belci«, da so »belske dežele ustvarjene za belce« in da »meje nekaj pomenijo, identiteta nekaj pomeni, kri nekaj pomeni«. In ja: da ni rasne in spolne enakosti in da je feminizem »bolezen«, češ da ženske načrtujejo uničenje moških in moškosti.

Belski nacionalisti v imenu te »prenovljene belske identitete« navijajo za avtokratski režim, ki bi naredil red. Le avtokrat lahko prepreči, da bi belce zamenjali nebelci. Le avtokrat lahko prepreči, da bi moške zamenjale ženske. Le avtokrat lahko prepreči »veliko zamenjavo«. To belski nacionalisti pri nas pričakujejo od Janše, v Ameriki pa od Trumpa. Zato terjajo vodjo.

Mein Kampf 2.0

Sodobni populisti v politiki belskega nacionalizma ničesar ne prepuščajo naključju. Ko je Trump leta 2017 odpustil Steva Bannona, nekdanjega urednika portala Breitbart News in arhitekta alternativne desnice, so si številni oddahnili, toda šli so z dežja pod kap: ko je padel Bannon, je glavni Trumpov svetovalec postal Stephen Miller, ki slovi kot mastermind Trumpovih najhujših, najbrutalnejših in najbolj nečloveških protiimigrantskih potez.

Miller, ošaben, maničen in fanatičen, že od nekdaj zagovornik ideologije belskega nacionalizma (branil je tudi športnike Dukove univerze, obtožene posilstev, protestiral, ko spletne trgovine po rasističnem pokolu v Charlestonu niso hotele več prodajati zastav konfederacije, na Dukovi univerzi je bil njegov mentor Richard Spencer, ki si je izmislil izraz alt-right in ki je zighajlal Trumpu, eden izmed organizatorjev shoda v Charlottesvillu, kjer so neonacisti in rasisti vzklikali »Židje nas ne bodo zamenjali!« in z avtom zgazili antinacistično protestnico), je Trumpov svetovalec že vse od leta 2016. Pisal mu je govore, govoril na njegovih predvolilnih shodih, včasih od fanatizma kar jokal, predvsem pa orkestriral njegove najbolj »belske« poteze: argumentacijo za gradnjo zidu na južni meji (in argumentacijo za pet milijard dolarjev, ki jih je terjal od kongresa), omejevanje priseljevanja, zavračanje beguncev, prepoved vstopa državljanom muslimanskih dežel, kar je razglasil za »novi svetovni red«, šikaniranje mest, ki so ilegalnim priseljencem ponudila zatočišče, in odpravljanje programa za varstvo nezakonitih priseljencev, ki so v Ameriko prišli še, ko so bili otroci (DACA), izmislil pa si je tudi Trumpovo politiko »ničelne tolerance do tujcev kriminalcev«, ali natančneje – lov na ilegalne priseljence, zapiranje migrantov v kletke in koncentracijska taborišča ter ločevanje mater od otrok.

Tisočim Latinskoameričankam, ki so migrirale v Ameriko, so v nekaj tednih na meji vzeli otroke. Če ni šlo drugače, so jim jih trgali od prsi.

Miller, ki je oznanjal, da »nihče ni nad imigrantsko zakonodajo« (niti otroci), je vedel, da bo s tem brezmejno navdušil belske nacionaliste. Bolj ko migranti jočejo in trpijo, tem bolje! To je počel le zato, da bi laskal belskim nacionalistom – le zato, da bi na odprti sceni prikimal njihovi konspirologiji, njihovim strahovom, njihovi paranoji, njihovim travmam, njihovim predsodkom, njihovi »rasni znanosti«.

Kar ni bilo težko: citiral je le njihove manifeste – njihove spletne strani, njihove bloge, njihove mein kampfe. Kot se je izkazalo, je vse poudarke pobiral na rasističnih in konspiroloških portalih. Hatewatch, blog aktivistične organizacije Southern Poverty Law Center, je namreč lani razkril troje.

Prvič, da je Miller urednikom portala Breitbart New ves čas pošiljal zamisli in napotke, kaj in kako naj pišejo: pišite o švedski rasistični stranki, ki je parado ponosa speljala skozi četrti, kjer živi muslimanska skupnost! Pišite o predsedniku Calvinu Coolidgeu, ki je leta 1924 na podlagi bioloških in evgeničnih zakonov prepovedal priseljevanje iz azijskih dežel! Pišite, da zaradi priseljevanja nastaja »nova Amerika«! Pišite, kakšna katastrofa bi bila, če bi žrtve hurikana Patricia, ki je opustošil Srednjo Ameriko in Mehiko, sprejeli v Ameriko! Pišite, da nezakonitim priseljencem ni bilo še nikoli v ameriški zgodovini lažje zagrešiti zločinov proti Američanom! Pišite, da v Nemčiji polovico zločinov zagrešijo »tuji mladostniki«! Pišite, da liberalizem ni sposoben obvarovati liberalizma!

Fašizem je očitno spet sprejemljivejši od levice. Kot v tridesetih letih prejšnjega stoletja.

Drugič, da jim je toplo priporočal Tabor svetih (1973), francoski rasistični roman o tem, kako priseljenci in begunci zlorabijo odprte meje in apokaliptično preplavijo Zahod – pri tem množično posiljujejo belke in pobijajo zahodnjake, obenem pa terjajo visoko življenjsko raven, ne da bi delali.

In tretjič, da jim je pošiljal povezave na rasistične, neonacistične in konspirološke spletne strani. Povezal jih je s spletno stranjo VDARE, ki razširja mite o »genocidu nad belci« in »veliki zamenjavi«, s spletno stranjo Infowars, ki trdi, da v pokolu na osnovni šoli Sandy Hook v Newtownu (Connecticut) niso umrli otroci, temveč je bilo vse skupaj le odigrano (otroci so bili igralci), s spletno stranjo American Renaissance, ki trdi, da so črnci po naravi psihopati (nagnjeni h kriminalu, nasilju, pobijanju ipd.), in s spletno stranjo Refugee Resettlement Watch, ki belke histerično poziva, naj rojevajo čim več otrok, da bodo ustavile muslimansko demografsko eksplozijo.

Stephen Miller je arhitekt Trumpove rasistične imigrantske politike. In tu se zelo lepo vidi, kako nastaja ta politika – in kje pobira ideje. Ko je Hatewatch vse to razkril, so številni – več kot sto kongresnikov, kopica aktivističnih organizacij, množica ljudi, ki so podpisali peticijo – lani novembra od Trumpa terjali, da odpusti Millerja. Kar pa je nemogoče – če bi se odpovedal Millerju, bi bilo tako, kot bi se odpovedal svoji rasistični politiki. Če bi se odpovedal svoji rasistični politiki, pa bi bilo tako, kot bi se odpovedal svoji volilni bazi in Beli hiši.

Doktor Strangelove

Trump ni edini politik, ki se obdaja s svetovalci za belski nacionalizem. To je trend. Dominic Cummings, kontroverzni, ošabni, agresivni svetovalec britanskega premiera Borisa Johnsona ( ja, njegov Stephen Miller), je 2. januarja na svojem blogu objavil epski, viralni oglas, v katerem je »čudake in posebneže z nenavadnimi veščinami« pozval, naj se prijavijo za delo na Downing Streetu 10.

Češ: če hoče Britanija v prihodnost, potem morajo vlado preplaviti nori in odbiti ljudje z norimi in odbitimi idejami, znebiti se je treba kretenskih, egomaničnih, narcističnih, zarotniških kadrov, ki so se izšolali na Oxfordu in Cambridgeu, ki med večerjami pleteničijo o Jacquesu Lacanu in ki nimajo pojma o ničemer, še najmanj o realnosti, in pripeljati »čudake iz romanov Williama Gibsona«, res »prave odbitke, umetnike, ki niso nikoli študirali in ki so se sami prebili iz groznih peklenskih lukenj«.

Cummings, neoliberalni šovinist, ki ga je v filmu Brexit igral Benedict Cumberbatch, je obljubljal: ponoči ne boste prosti, žrtvovali boste vikende, punc/fantov ne boste mogli imeti, toda »pri enaindvajsetih boste vpleteni v reči, ki jih večina ljudi nikoli ne vidi«. Sam je nekoč v Rusiji ustanovil letalsko družbo, ki pa ni nikoli poletela – za prvi polet niso prodali niti ene vozovnice.

No, na njegov populistični oglas so se prijavili mnogi, tudi Uri Geller, ki je nekoč »z mislimi« zvijal vilice, toda Cummings je za novega asistenta raje pograbil Andrewa Sabiskyja, 27-letnega akademika, samozvanega »supernapovedovalca« (superforcaster), za katerega pa se je kmalu izkazalo, da ima res nore in odbite ideje: črnci imajo nižji IQ kot belci, pripadnikom nižjih razredov – »podrazredu« – je treba že v puberteti vsiliti kontracepcijo, ženski šport je bolj podoben paraolimpijadi kot moškemu športu. Tipično: rasizem in antifeminizem. Mediji so ponoreli, Sabisky je te dni odstopil.

Ni pa odstopil Dominic Cummings, ki zase pravi, da je »dementno fokusiran« in nadpolitičen, in ki mu očitajo, da bo uničil konservativno stranko. To so očitali tudi Trumpu. Au contraire: desnica je takšne, kot sta Cummings in Trump, čakala. Jasno, Cummings je hujši od padlega Sabiskyja.

Cummings – »novi Rasputin«, »nori profesor«, »karierni psihopat«, »mutantski virus«, »doktor Strangelove«, »najmočnejši neizvoljeni politik v deželi«, »sopremier« – je bil leta 2016 arhitekt kampanje za brexit, ki je bila rasistični projekt. Ni si izmislil le slogana »Take back control« (Naredimo Britanijo spet veliko), ampak je kampanjo osredotočil na Turčijo: v EU bodo sprejeli Turke (muslimane), ti pa bodo potem preplavili Britanijo in zamenjali Britance!

Ko berete to, kar piše na blogu, imate itak občutek, da zgolj diskretno predeluje Hitlerjeve domisleke iz Mein Kampfa: rešiti hoče Britanijo, prezira politiko, birokracijo, pravosodje, medije in družboslovje, spremeniti hoče svet, deluje zastraševalno (mi vs. oni), od vlade terja učinkovitost in ekspeditivnost, prepovedal bi politične stranke, vse, kar je gnilega, bi odstranil, otroke bi že pri petnajstih pripravljal na voditeljske funkcije, vodenje države bi prepustil biološki eliti, v administraciji bi zaposlil le ljudi, ki imajo visok IQ, britansko politično vodstvo se mu zdi intelektualno, psihološko in institucionalno nepripravljeno na velike zgodovinske naloge, vse, ki se ne strinjajo z njim, pa bi razglasil za izdajalce in jih eliminiral.

Fašizem je še pred nekaj leti živel v politični divjini, zdaj pa že stoji na odprti sceni – in recitira.

V nevroznanosti uživa tako, kot so nekoč nacisti uživali v evgeniki. Njegovo fantaziranje o drugem planetu, na katerem bomo lahko živeli po uničenju Zemlje, spominja na nacistično fantaziranje o širitvi življenjskega prostora. In hej, mar niso tako kot on nekoč kadrovali nacisti? Mar niso tudi nacisti iskali »čudakov« in »posebnežev« z »nenavadnimi« veščinami? Mar niso iskali »odbitkov«, ki se bodo podredili boju za »stvar«? Mar jim niso v nekem smislu obljubljali, da bodo pri enaindvajsetih vpleteni v »reči«, ki jih večina ljudi nikoli ne vidi? Mar niso iskali barab in kriminalcev?

Spet smo se vrnili v čase, ko politiko prepuščajo barabam in kriminalcem.

Na platformi Amazon je po novem na voljo serija Hunters, v kateri lahko spremljate skupino vigilantov, ki lovijo pobegle naciste. Nič, naciste svet lovi povsod, razen tam, kjer dejansko so.