Marcel Štefančič jr.
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Svet Za naročnike
Evropa se je zdaj 80 let zgražala nad nacističnim holokavstom, 80 let je pretakala debele solze, 80 let je moralizirala, 80 let je ponavljala »Nikoli več«, toda ko že leto in pol gledamo, kako se odziva na izraelski genocid v Gazi, se lahko povsem upravičeno vprašamo: bi se ta Evropa danes na holokavst sploh odzvala? Ali pa bi pustila, da se holokavst odvrti do konca?
-
6. 6. 2025 | Mladina 23 | Svet Za naročnike
Kako se je rušenje univerze prelevilo v »nagovarjanje« volilnega telesa
Trump se je spravil nad Harvard, na vsak način in za vsako ceno ga hoče ustaviti, odstraniti, odpovedati, črtati, uničiti. Odpustiti. You’re fired!
-
6. 6. 2025 | Mladina 23 | Kultura | Film
Kapitalizma ne moreš zregulirati in odrešiti brez nasilja
Noben Andersonov film se ni začel z eksplozijo. Noben se ni začel z orgijo nasilja. Feničanska spletka, ki se dogaja leta 1950, pa se začne natanko tako – z eksplozijo, orgijo nasilja. Del letala, v katerem potuje karizmatični globalni magnat Zsa-zsa Korda (Benicio del Toro), raztrga, toda Korda preživi – le naveličano pogleda. Korda je magnat, ki je preživel že serijo atentatov. Magnat, ki ga je nemogoče ubiti. Včasih umre, a le za hip – kot kapitalizem. Takoj zatem svojemu pilotu trumpovsko sikne: Odpuščeni ste! In ga odstreli iz letala. Magnat, ki ubija – brezobzirno zlorablja, izžema, pustoši, ugonablja, uničuje – svoje delavce. Korda, arkadinski graditelj in dickensovski Scrooge (kapitalizem v eksistencialni krizi), ki kupuje le »mojstrovine«, ki je nedoločnega izvora (kapital nima barve, vonja, okusa, nacionalnosti, veroizpovedi ipd.) in ki ne skriva svoje averzije do demokracije (»Sploh nisem državljan, ne potrebujem človekovih pravic«), ima devet sinov, a ko gre po zadnjem poskusu atentata vase, sklene, da bo svoj imperij zapustil svoji hčerki Liesl (Mia Threapleton), skoraj že nuni, ki pa njegovega »grešnega« bogastva noče, in to ne le zato, ker je prepričana, da je kriv za materino smrt, ampak tudi zato, ker ve, kako je nastalo – z manipulacijami, prevarami, goljufijami, izsiljevanjem, nasiljem.
-
30. 5. 2025 | Mladina 22 | Kultura | Film
Fiume ali smrt! / Kako se je začel fašizem
V Gazi ni več kina – vse dvorane so zaprli. No, zgazili. Odpihnili. Zravnali s tlemi. Tudi palestinski filmarji nimajo več možnosti, da bi se posvečali filmu. Ahmed Hassouna, filmar iz Gaze, se zato opravičuje filmu, ker se mu ne more več posvečati – ker zanj nima več časa, saj vedno kam teče. Včasih v zaklonišče, včasih pa za padali s humanitarno pomočjo. »Oprosti, film, kamero moram postaviti na stran in teči z ostalimi.« In že zdrvi, kolikor ga noge nesejo – tokrat za padali.
-
23. 5. 2025 | Mladina 21 | Politika
Apokaliptični nacionalizem / Hipernacionalisti, kot je Janša, imajo vse za katastrofo
Apokalipsa vedno razočara – po razodetju »konca« in veliki odrešitvi se nič ne spremeni. Pomislite le, kako je skrajna desnica, Janševa SDS s pomočjo dveh strank (NSi, Demokrati), ki za nič na svetu ne bi šli v Janševo vlado, nedavno Slovenijo reševala pred strašno, strahovito, strašljivo katastrofo, pred apokalipso – pred uvedbo »neupravičenih privilegijev za ozko skupino ljudi« (SDS), pred zakonom, ki »služi razgradnji normalnih vrednot in civilizacije« (Janša), pred »povzročanjem večje škode, škode, ki se ne da izraziti samo v številkah« (Janša), pred vrhunskimi umetniki, ki so bili tik pred tem, da bi z uzakonitvijo dodatka k pokojnini za izjemne dosežke v umetnosti pokopali upokojence. Le malo je manjkalo, pa bi upokojence doletela katastrofa neslutenih razsežnosti. Le malo je manjkalo, pa bi umetniki razdejali, opustošili in uničili Slovenijo. Toda Janševa SDS – no, Hoivikova SDS – je to katastrofo, to apokalipso v zadnjem trenutku preprečila. Upokojenci so rešeni in odrešeni. Preživeli so. In kaj bodo imeli od te odrešitve? Nič.
-
16. 5. 2025 | Mladina 20 | Kultura | Film
Vedno lahko rečeš, da ti spomine na luknje v socializmu blokirajo luknje v spominih na socializem
Dokumentarec Dva brata, dve sestri, posnet po stripu Gašperja Krajnca ter ozaljšan z animacijami Gregorja Kocjančiča in offom Silve Čušin, je zgodba o slovenskem dvajsetem stoletju skozi oči dveh sester iz premožne družine, ki so jo po drugi svetovni vojni razlastili in proletarizirali. Zakonca Franjo in Tonca Žagar sta na začetku dvajsetega stoletja ustvarila neskončno žago, lesni imperij (»od Prezida do Trsta«), ki sta ga po njuni smrti – Franjo je umrl kmalu po prvi svetovni vojni, Tonca pa leta 1934 – prevzela njuna sinova, Line in Franci, toda hude socialne razlike, ki so trgale Evropo in Slovenijo v času velike gospodarske krize, so ju ločile, tako da je Franci postal kapitalist, Line pa komunist, član partije, skrivni financer komunističnih projektov. Line je po vojni postal veljak, Franci pa je padel v nemilost.
-
16. 5. 2025 | Mladina 20 | Kultura
Leta 1948, ko so v kinih predvajali prvi slovenski zvočni celovečerec ( ja, Na svoji zemlji), ki ni bil narejen za trg, za kupčevanje, za denar, marveč za Narod, je France Brenk – filmski leninist, agitator, kronist, publicist, prevajalec, poklicni svetovalec ter učitelj slovenščine, srbohrvaščine, petja in telovadbe, ki je bil v Beogradu po II. svetovni vojni najvišje postavljeni slovenski filmski vohun in ki ni hotel slišati, da bi slovenski film postal del beograjskega Hollywooda – nujno potreboval odvetnika.
-
9. 5. 2025 | Mladina 19 | Svet
Habemus papam! / To potrjuje, da je Trump nor
Svet je dobil novega papeža, le da se ni pokadilo v Vatikanu, temveč v Beli hiši – Trump se je ob pomoči umetne inteligence prelevil v novega papeža. Mnogi so se razburili in zgrozili: kaj takega! To je nespoštljivo! Žaljivo! Neokusno! Gnusno! Toda vse to zgražanje, vse to razburjenje, vse to ogorčenje je bilo nepotrebno in nesmiselno. To, da si Trump domišlja in umišlja, da je papež, je namreč dobra, lepa, vesela novica – to pomeni, da se mu je res dokončno zmešalo! To potrjuje, da je nor. Da je izgubil stik z realnostjo.
-
9. 5. 2025 | Mladina 19 | Kultura | Film
Živali ne govorijo – besede bi vse pokvarile
Spomnite se Biblije: Bog je bil tako jezen na ljudi, ki so, kot bi rekel Predinov Praslovan, zajebali vse, kar se je zajebat dalo, da jih je zalil s povodnijo. Pri življenju je pustil le Noetovo družino – in živali. Valovanje, briljantna stvaritev latvijskega animatorja Gintsa Zilbalodisa, ki ni le mojstrovina, temveč definicija animiranega filma, je videti kot nadaljevanje Biblije – tu je Bog očitno že tako razkačen, da pri življenju ne pusti niti Noetove družine. Ne, pri življenju ne pusti niti vzorca človeštva.
-
9. 5. 2025 | Mladina 19 | Kultura | Film
David Cronenberg, ki je pred nekaj leti izgubil ženo, se je vrnil – con gusto. Morbidnost, obsedenost, mutacije, paraziti, strah pred stikom in okužbo, nasilnost seksa, seksualizacija tehnologije, nadležnost človeškega mesa, razpadanje telesa – to so njegove teme. In vedno se jim je posvetil tako, kot se kanibal posveti dojenčku. Spomnite se le Sterea, Zločinov prihodnosti, Srha, Besnila, Zalege, Skenerjev, Mrtve cone, Videodroma, Muhe, Smrtonosnih dvojčkov, Golega kosila, M. Butterfly, Trka, Eksistence, Pajka in Kozmopolisa. Ne, v Cronenbergovih očeh ljudje niso božja bitja. Ali pa je Bog bitje brez estetskega čuta – če samo pomislite na staranje, razpadanje, bolezni. Cronenberg vse to – staranje, razpadanje, bolezni – vsaj estetizira. Stvarnik »novega mesa«. Bog z estetskim čutom. »Zobje ti gnijejo zaradi žalosti,« dahne dentist kanadskemu podjetniku Karshu (Vincent Cassel). Zobje zaznavajo čustva – in reagirajo. In zobje se ne motijo – Karsh, samozvani »nekonfesionalni ateist«, še vedno žaluje.
-
30. 4. 2025 | Mladina 18 | Svet
Kaj so počeli fašisti? Vsak dan so mislili na stari Rim. Mussolini je hotel svoj fašistični imperij zmodelirati po rimskem imperiju.
-
30. 4. 2025 | Mladina 18 | Kultura | Film
Marx bi navdušeno vzkliknil: no, kaj sem vam rekel!
Da je kapitalistična utopija strukturirana kot nadlegovanje in zloraba, zelo lepo pokaže francoski Nebrušeni diamant (Agathe Riedinger), v katerem Liane (Malou Khebizi), 19-letna mladenka s socialnega obrobja, sicer katoličanka (še devica), dela vse, da bi ujela famo, sanje, všečke in sledilce ter postala zvezdnica socialnega multivesolja (TikTok je njen hors d’oeuvre), zato podleže selfijem, ekshibicionizmu, razprodaji telesa, agresivnim, toksičnim pogledom in producentom, ki ji – s sladkobnostjo pornografskih sejmarjev – obljubljajo ne le tistih warholovskih »petnajstih minut«, temveč čudežno odrešitev v resničnostnem šovu Čudežni otok, čigar producenti pričakujejo »obnašanje, ki bo pritegnilo pozornost, a bo tudi seksi«. »Zato se moraš znati zapletati v prepire in navezovati stike,« ji dahne casting agentka: »Vidnejša ko boš, višje se boš vzpela!« Logično: »Potem boš dobila več dela, bodo znamke hotele sodelovati s tabo.« Raj je neizbežen: »Kot vplivnica boš zaslužila ogromno denarja.« Sklep: »Tvoja slava je odvisna samo od tebe.«
-
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Kultura | Film
Slovenski filmi, ki jih vse preredko vidimo
Na drugomajskem festivalu Slovenskih filmov, ki jih vse preredko vidimo, bodo tokrat zavrteli Štigličevo Balado o trobenti in oblaku (1961), enega izmed najboljših slovenskih filmov, reimaginacijo Fordovih Iskalcev (1956) in anticipacijo Scorsesejevega Taksista (1976), in štiri briljantne filme iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja – Pavlovićevo Rdeče klasje (1970), zgodbo o vzponu in propadu stalinista, ki ne ve, da revolucija vedno preseže svoje cilje, Duletičev Na klancu (1971), zgodbo o ljudeh, ki se opijajo s sanjami, a v sanjah potem tudi umirajo, Hladnikovo Maškarado (1971), najradikalnejši in najdrznejši slovenski film vseh časov, in Klopčičevo Vdovstvo Karoline Žašler (1976), v kateri Katarina Blum Daleč od ponorelega sveta obtiči v Hiši lutk.
-
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Kultura | Film
Trojan (Mišel Matičević), berlinski tat s samurajskim moralnim kodeksom, ki smo ga videli že v Arslanovem trilerju V senci (2010), spominja na Alaina Delona v Melvillovem Bledoličnem ubijalcu ali, še bolj, na Roberta De Nira v Mannovi Vročini: živi asketsko in skulirano, sam in osamljen, odtujen in brezizrazen, malo govori, ne naveže se na nič, česar ne bi bil pripravljen zapustiti v tridesetih sekundah (če bi za vratom začutil vročino), pritiske graciozno prenaša, vse njegove vezi in zveze pa so izključno trgovinske, poslovne, kapitalske. Dragocenosti – recimo luksuzne ure – ukrade, jih proda na črnem trgu in se vrne v svoje skoraj prazno stanovanje. Včasih mora koga malce stisniti, včasih ostane praznih rok – prosti trg je trd, hladen, krut, krvav, neizprosen. Vse se izplača, toda dolgovi niso nikoli odplačani.
-
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Svet
Jason Stanley, sloviti ameriški zgodovinar, profesor na Univerzi Yale, strokovnjak za fašizem in totalitarizem, avtor knjige Kako deluje fašizem (How Fascism Works), ki jo je objavil leta 2018, v času prvega Trumpovega mandata, je pobegnil iz Amerike. Ker je Amerika, kot pravi, že kar v krepkem primežu fašizma, jo je raje preventivno zapustil. Za vsak primer. Tako kot so nemški intelektualci, filozofi, pisatelji in znanstveniki v tridesetih letih prejšnjega stoletja preventivno zapustili Nemčijo – in tako kot je Nemčijo tedaj preventivno zapustila njegova babica s svojim sinom, Stanleyjevim očetom. Nemčija je bila že v krepkem primežu fašizma. Ironija je kakopak v tem, da so se tisti, ki so tedaj bežali iz Nemčije, zatekli v Ameriko, Stanley – sicer judovskega rodu – pa se je zatekel v Kanado (na Munkovo univerzo), ki jo označuje za »Ukrajino Severne Amerike« in kamor naj bi se odpravljali tudi številni drugi ameriški profesorji, recimo Timothy Snyder in Marci Shore, prav tako zgodovinarja z Univerze Yale. Stanley je v intervjuju za Vanity Fair rekel: »Me je kdo prosil, ali mu lahko pomagam dobiti službo v Torontu? Vsi. Le kdo me ni prosil?!«
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Svet
Kako so se finančne elite odpovedale človeštvu
Konec sveta, ki se je zgodil pred 25 leti, so preživeli le Oče (Michael Shannon), Mati (Tilda Swinton) in Sin (George MacKay) in zdaj živijo v razkošnem podzemskem bunkerju. Imajo tudi butlerja, služkinjo in zdravnika pa draga vina in umetnine. Ja, preživeli so zato, ker so tako zelo bogati. Obogateli so s fosilnimi gorivi. Vse je šlo k vragu, a oni še vedno pojejo o popolnem jutru in svetli, pravljični prihodnosti, pa čeravno je dan enak dnevu. Konec (The End), postapokaliptični mjuzikl, ki ga je posnel Joshua Oppenheimer, režiser šokumentarcev Teater ubijanja in Pogled tišine, je briljantna slika zime našega nezadovoljstva, ki jo spletajo kapitalizem katastrofe, neoliberalna patologija, politična sociopatija, socialno pustošenje, nacionalistična nostalgija, konspirološki narcizem, disruptivnost elit, libertarne secesionistične iluzije, civilizacijski miti, harmagedonske fantazije, lažni konci in nove normalnosti. Kubrickov Doktor Strangelove ni bil še nič.
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Kultura | Film
Babičin vnuk / »Ko sem bil majhen, si ti skrbela zame – zdaj je čas, da jaz skrbim zate«
Kot bi rekel algoritem: tistim, ki jim je bila všeč Šijanova komedija Maratonci tečejo častni krog, v kateri vsak izmed potomcev pokojnika pride s svojim testamentom, bo všeč tudi Babičin vnuk, tajski megahit, v katerem se skušajo vsi najbližji prikupiti babici Menju (Usha Taew Seamkhum), pri kateri so odkrili redko bolezen – in vsi hočejo podedovati njeno hišo.
-
11. 4. 2025 | Mladina 15 | Svet
Kako bo Trump Ameriko naredil večjo kot kadarkoli
Na portalu Roleplaying Wiki, na katerem fantasti in feni preigravajo apokaliptične scenarije, je vojna za Grenlandijo že mimo. Jasno, dobi jo Amerika, toda najprej mora zlomiti grenlandsko osvobodilno fronto. Predsednik James Hunter Dancem leta 2019 ponudi odkup Grenlandije, češ da jo Amerika nujno potrebuje – zaradi varnosti. Danci za kupčijo nočejo slišati, nekaj let kasneje, ko severno Evropo udari huda finančna kriza, pa so Grenlandijo vendarle prisiljeni prodati – za štiri milijarde dolarjev. Predsedniku Hunterju ratingi poletijo v nebo – Ameriko je povečal. Naredil jo je spet veliko – večjo kot kadarkoli.
-
11. 4. 2025 | Mladina 15 | Kultura | Film
Minecraft film / Zakaj bi tisti, ki igrajo to igrico, gledali film, ki ga ne morejo igrati?
Minecraft film je film o blagovni znamki – igrici Minecraft. Tako kot je bil Lego film film o Legu. In tako kot je bil Lego film oglas za Lego, je Minecraft film oglas za Minecraft, ki je itak tako kockast kot Lego, tako da je Minecraft film videti kot spin-off Lego filma. Toda očitno ne cilja le tistih, ki igrajo Minecraft, saj hiperaktivni protagonisti, Garrett (Jason Momoa), Henry (Sebastian Hansen), Natalie (Emma Myers) in Dawn (Danielle Brooks), ki jih magični portal butne v Čezsvet, kjer jih okrepi nesojeni idahojski rudar in patentirani eskapist Steve (Jack Black), zadolžen za comic relief, drug drugemu nenehno razlagajo pravila igre, kot da je treba tu zares kaj razumeti in kot da to ni svet, v katerem preživi le ta, ki ima dobro domišljijo (tu tvoje misli – z biblično vnemo – postajajo meso) in ki je kreativen (»Kreativnost je ključ do preživetja«), potemtakem ta, ki se ne samocenzurira in samoomejuje.
-
11. 4. 2025 | Mladina 15 | Kultura | Film
The Last Showgirl je za Pamelo Anderson to, kar je bil Rokoborec za Mickeyja Rourkea
The Last Showgirl je za Pamelo Anderson to, kar je bil Rokoborec za Mickeyja Rourkea – afirmacija spodletelosti ameriškega sna. Las Vegas je srce in resnica Amerike – tu nič ne traja. Na sceni ostaneš le toliko časa, dokler si donosen – potem te odpišejo, odpihnejo, odpustijo. Brez milosti. Tudi lasvegaški revijski šov Le Razzle Dazzle, kičast in artificielen kot Las Vegas, se je izpel, ni več donosen, zato ga bodo vrgli v smeti, kar potre Shelly (Pamela Anderson), eno izmed plesalk (no, »zadnjo plesalko«), ki je bila dolga leta zaščitni znak tega šova, zdaj pa nenadoma ostane brez prihodnosti. Las Vegas, anus kapitalističnega hazarda, hoče bolj »umazane« šove. Shelly se patetično zatopi v preteklost, zamujene priložnosti, napačne odločitve, neuresničena pričakovanja, pretirane sanje in travmatični odnos s hčerko (Billie Lourd), ki jo je – zaradi plesne kariere – prepustila njenemu očetu, a tudi v utopično plesno skupnost, alternativno »družino«, ki jo je v vseh teh letih spletel Le Razzle Dazzle, od katerega je bila neločljiva, tako kot je Pamela Anderson neločljiva od Obalne straže.
-
11. 4. 2025 | Mladina 15 | Kultura | Film
Končno – dokumentarec o Albancih, ki živijo v Sloveniji
Končno – dokumentarec o Albancih, ki živijo v Sloveniji. Veliko jih je – in stalno se priseljujejo. S trebuhom za kruhom. Pretežno se še vedno – tako kot nekoč, v času Jugoslavije – zaposlujejo v gradbeništvu. Pomeni, da gradijo Slovenijo (v težkih delovnih pogojih, ob vsakem vremenu), obenem pa so v nenehnem boju s stereotipi, predsodki, albanofobijo in drugimi »izzivi« (nekateri skrivajo svojo identiteto, včasih celo vzamejo slovensko ime, da bi bili sprejeti).
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Svet
Donald Trump zelo rad citira italijanskega fašističnega voditelja Benita Mussolinija. Ko govori, da bo »izsušil močvirje«, citira Mussolinija. In ko je leta 2016 retvitnil »Bolje je živeti en dan kot lev kot pa 100 let kot ovca,« je citiral Mussolinija. Ko so ga vprašali, ali ve, da gre za Mussolinijev citat, je odvrnil, da ne ve, kdo je to rekel, in da je povsem vseeno, ker gre za »dober, zanimiv citat«.
-
28. 3. 2025 | Mladina 13 | Kultura | Film
Praslovan / »Zoran Predin ni Slovenec iz naših stereotipov«
Vsi se spomnimo, kje smo bili, ko smo prvič slišali štikel Praslovan. V Praslovanu, Maksimovićevem dokuju o Zoranu Predinu, sem čakal in čakal na to repliko, pa je nihče ne izreče. A bi jo moral – ker je tako logična. In samoumevna. Kot: vsi se spomnimo, kje smo bili, ko so ustrelili Johna F. Kennedyja. Ali: vsi se spomnimo, kje smo bili, ko so napadli Svetovni trgovinski center. Ali pa: vsi se spomnimo, kje smo bili, ko so sporočili, da je umrl Tito. Tito je umrl leta 1980 – Predin je takoj zatem napisal mitski, tektonski, dylaneskni epos Praslovan, distopijo o jugoslovanski utopiji, toda verza »da bomo vsi po vseh predpisih zabelili vse, kar se bo zabelit dalo«, se tedaj še nista glasila: »da bomo vsi po vseh predpisih zajebali vse, kar se bo zajebat dalo«. To se je zgodilo šele kasneje, a dobro vemo, kako smo zajebali vse, kar se je zajebat dalo, navsezadnje, Predinova glasba je bila soundtrack tega zajeba – tega razpadanja utopije. Nekateri še vedno zajočejo, ko ga slišijo (Predinovi štikli so tako dobri filmi). Drugim se zdi, da danes zveni še bolje kot nekoč (Predin je doktoriral iz umetnosti dvoumnosti). Đorđe Balašević pove, da Predinu brezmejno zavida verz »da si preplaval tisto rusko reko«. Vsekakor, Bob Dylan ima srečo, da Predin – »antizvezda, »upornik brez razloga in z razlogom«, »potujoča enklava dobre volje«, »čudo«, »original«, »oče naroda«, »super tip«, »utelešenje poštenosti«, »najbolj duhovit alfa samec« ipd. – ne poje v angleščini. Po drugi strani pa je še dobro, da ni postal košarkar – dobili bi slabega košarkarja in izgubili prelomnega glasbenika.
-
28. 3. 2025 | Mladina 13 | Svet
Donald Trump hoče bogatim znižati davke, zato krči javne izdatke – javne izdatke pa krči tako, da serijsko ukinja javne ustanove in zvezne agencije. Nedavno je z izvršnim ukazom ugasnil radio Glas Amerike (Voice of America), vse zaposlene pa dal odpustiti. You’re fired! Glas Amerike je bil del zvezne Agencije za globalne medije ( ja, v celoti so jo ukinili, z vsemi ostalimi radijskimi postajami – Radio Free Europe, Radio Free Asia in Radio Martí – vred), ustanovili pa so ga med II. svetovno vojno – da bi pomagali zaveznikom zlomiti nacizem. Glas Amerike – 3200 programov v 40 jezikih – je bil strup za Goebbelsov propagandni stroj, po vojni – v času hladne vojne – pa je deloval kot ameriško propagandno orožje, kot orodje ameriške »mehke moči«: oporekal je propagandi in vrednotam avtoritarnih – komunističnih, socialističnih, neuvrščenih – režimov ter širil ameriške vrednote (demokracijo, svobodo govora, vladavino prava, človekove pravice ipd.). Ljudi onstran železne zavese je razvajal z glasbo in alternativnimi novicami, ki so bile pogosto tak fake news kot uradne, režimske novice.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Svet
Kako je Elonu Musku kapitalizem eksplodiral v obraz
Elonu Musku, največjemu kapitalistu, je kapitalizem eksplodiral v obraz. Naj ponovim: Elonu Musku, najbogatejšemu človeku na svetu, je kapitalizem eksplodiral v obraz. Naj še enkrat ponovim: Elonu Musku, najbogatejšemu človeku v zgodovini, je kapitalizem eksplodiral v obraz. Naj še enkrat ponovim: Elonu Musku, ki je ustvarjal vtis, da je izumil kapitalizem, je kapitalizem eksplodiral v obraz. Naj še enkrat ponovim: Elonu Musku, ki je ves svet zviška učil, kaj je to kapitalizem, je kapitalizem eksplodiral v obraz.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Kultura | Film
Čas je, da vidite, kako Izraelci uničujejo Zahodni breg
Za začetek le opozorilo, da Edina zemlja, izraelsko-palestinski dobitnik oskarja za najboljši mednarodni film, ki sem ga že popisal, zdaj prihaja tudi na redni spored. Videli ste, kako Izraelci uničujejo Gazo – čas je, da vidite, kako Izraelci uničujejo Zahodni breg. Rasizem, nasilje, razlaščanje, prisilno relociranje, etnično čiščenje, zastraševanje in poniževanje se zlijejo v vojni zločin na odprti sceni – v živo. Brez olepšav.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Kultura | Film
Še dobro, da so Slovenci nategnili Joyca
Ko je James Joyce leta 1909 – pet let po prihodu v Trst, kjer se je preživljal kot učitelj angleščine na jezikovni šoli Berlitz – v grozi ugotovil, da ima Trst že 21 kinodvoran, njegov Dublin pa niti ene, so mu štirje tržaški podjetniki bolj ko ne slovenskega rodu, Francesco Novak (František Novak), Antonio Machnich (Anton Mahnič), Giuseppe Caris in Giovanni Rebez (Janez Rebec), ki so začutili, da je film prihodnost, finančno omogočili, da je v Dublinu odprl prvi kino, Volta. Danijel Malalan, direktor tržaškega Slovenskega stalnega gledališča (in igralec), v družbi igralke Nikle Petruške Panizon išče in najde igralce, s katerimi bi rekonstruiral ta presenetljivi start-up (ja, Joyca in Noro igrata Irca), ki Slovencev in Joyca ni ravno zbližal (fantje so Volto hitro prodali, Joyca opeharili ipd.), toda veseljaški, teatralični bloomsdayski igrokaz, v katerega Martin Turk zavije to metarekonstrukcijo (bolj Umetni raj kot Cinema Paradiso), ni le glorifikacija naivnosti filmskega otroštva, temveč tudi dekonstrukcija otročjosti slovenskega odnosa do filma in ovviamente faliranosti slovenskega filmskega čustvovanja.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Kultura | Film
Ljudje potrebujejo čedalje več antidepresivov in protibolečinskih tablet
Ljubezen boli, še bolj pa boli kapitalizem – čedalje bolj. To vemo. Ljudje – tesnobni, stresni, depresivni, opustošeni, porabljeni, zlorabljeni – potrebujejo čedalje več antidepresivov. In čedalje več protibolečinskih tablet. Kapitalizem bi potreboval nov tip delavca – človeka, ki ne čuti več bolečine. Nobene bolečine! Človeka, ki je totalno in absolutno in kompletno imun na bolečino. Tak postbolečinski človek je Nate Caine (Jack Quaid), bančni uslužbenec iz San Diega, ki zaradi genetske motnje ne čuti prav nobene bolečine, a ta superjunaška moč pride z zoprnim drobnim tiskom – kako ve, kdaj mora na stranišče, če ne čuti nobene bolečine? Nič hudega – ko njegovo muzo (Amber Midthunder), sicer bančno uslužbenko, ugrabijo trije roparji (Ray Nicholson, Conrad Kemp & Evan Hengst), se lahko mirno johnwickovsko zapodi za njimi, saj ni bolečine, s katero bi ga lahko ustavili.
-
14. 3. 2025 | Mladina 11 | Kultura
Gene Hackman / Zakaj je bil eden izmed največjih
Gene Hackman je bil moj superjunak. In vsak superjunak ima svojo zgodbo o izvoru. Hackmanova je šla takole: ko je bil star trinajst let, se je na ulici igral s prijatelji – mimo je v avtu pripeljal oče in mu le pomahal. V slovo. Nikoli več ga ni videl. Hackman je dal malo intervjujev, toda v vsakem je – običajno s težkim glasom, skozi solze – povedal to zgodbo o izvoru. Zgodba o izvoru je pač vedno zgodba o travmi. Hackmanova travma je bil očetov nenadni, sunkoviti odhod – le pomahal mu je. To je bilo vse. »Nisem se zavedal, koliko lahko pomeni ena mala gesta,« je rekel nekoč. In dodal: »Morda sem prav zato postal igralec.« V intervjuju, ki ga je z njim napravil James Lipton (Inside Actors Studio), pa je dodal, da je »zaradi tega postal boljši igralec«.
-
14. 3. 2025 | Mladina 11 | Kultura | Film
Videli ste, kako Izraelci uničujejo Gazo – čas je, da vidite, kako Izraelci uničujejo Zahodni breg. Ali natančneje: kako uničujejo – rušijo, buldožirajo, pustošijo, izničujejo – palestinska naselja na palestinskem ozemlju. Izraelsko-palestinski dokumentarec Edina zemlja, dobitnik oskarja za najboljši dokumentarni film, je totalni in absolutni šoker – eden izmed najšokantnejših filmov, kar smo jih kdaj videli.
