Marcel Štefančič jr.

Marcel Štefančič jr.

  • Marcel Štefančič jr.  |  Ilustracija: Franco Juri

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Politika  Za naročnike

    Zakon linča

    Najprej se je zgodilo nekaj grozljivega: štirje belski policaji so v Minneapolisu (Minnesota) na tla zbili in vklenili temnopoltega Georgea Floyda, ki je menda skušal nekaj plačati s ponarejenim dvajsetdolarskim bankovcem, potem pa mu je eden izmed policajev brutalno pokleknil na vrat. Floyd je ječal: »Ne morem dihati!« In: »Ne ubijte me!« Ljudje, ki so to gledali, so policaja moledovali, naj ga ne ubije. A policaj je na njem klečal toliko časa, dokler ni najprej omedlel in potem izdihnil. Bi policaj na tla zbil belca, ki bi hotel plačati z dvajsetdolarskim bankovcem? Malo verjetno. Bi mu pokleknil na vrat? Ne, sploh ne. Bi mu na vratu klečal osem minut? Zanesljivo ne. Bi mu na vratu klečal, dokler ne bi umrl? Kje neki. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    29. 5. 2020  |  Mladina 22  |  Politika  Za naročnike

    Ivan J. Trump

    Janez Janša je nedavno tvitnil: »Spar Slovenija ni niti prvi niti edini, ki s takšnim oglasom krši ustavo RS, je pa prva velika trgovska veriga, ki z dragim oglaševanjem sama na veliko odganja kupce iz svojih trgovin.« Še celo njegovi so se prijeli za glavo. Kaj šele drugi. Mar ni dovolj že Donald Trump, so si verjetno rekli. In dodali: ali res – zdaj in tu, v Sloveniji – potrebujemo še njegovega impersonatorja? Na tem tvitu namreč ni pisalo Viktor Orbán, temveč Donald Trump. Ali bolje rečeno: ta tvit zveni tako, kot da bi ga poslal Trump – kot Trumpov tvit, preveden v slovenščino. In da ne bo kakega nesporazuma: to je v vseh smislih Trumpov tvit. Več

  • Zaprite ga!

    Donald Trump vse bolj spominja na Eleno Ceaușescu, ženo Nicolaeja Ceaușescuja, nekdanjega romunskega diktatorja, ki je imela le osnovno šolo, a so ji kljub temu podelili doktorat – iz kemije. Če so hoteli vedeti kaj o makromolekularnih spojinah, so vprašali njo, največjo strokovnjakinjo na svetu. Trump je največji strokovnjak za medicino – kot veste, je okuženim predlagal, naj si vbrizgajo razkužilno sredstvo, nedavno pa je povedal, da sam jemlje hidroksiklorokin, zdravilo proti malariji. Pomaga? Totalno! Ima covid-19? Ne. Vidite! Več

  • Doktrina koronašoka

    Šrilanko je 26. decembra 2004 razdejal strahovit cunami. Šrilančani so bili v šoku. In kaj je storila šrilanška vlada, ko so bili Šrilančani v šoku – ko so bili prestrašeni in dezorientirani, ko torej niso bili pri sebi? Nič, ribiška naselja, ki jih je razdejal cunami, je zradirala, ljudi odselila, jim v imenu »varnosti« prepovedala ponovno gradnjo hiš in naselij, obale pa potem prelevila v hotelske komplekse, v fine, butične turistične destinacije. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    8. 5. 2020  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Film

    Marcel Štefančič, jr.: Novi filmi, ki si jih lahko te dni ogledate na spletu

    Capital in the Twenty-First Century
    Justin Pemberton (Apple)
    Tale izredno živahni, urni, hiperaktivni doku, posnet po bestsellerju Thomasa Pikettyja, nadaljevanju Marxovega Kapitala, vam sicer ne bo povedal, kaj je alternativa kapitalizmu, toda povedal vam bo, zakaj je kapitalizem postal stroj za ustvarjanje rekordne ekonomske neenakosti – zakaj torej zmagovalci dobijo vse, drugi pa si delijo drobtine, zakaj ima polovico svetovnega bogastva v lasti peščica ljudi in zakaj so nove generacije revnejše od generacij staršev. Srhljiva ekonomska neenakost je posledica kapitalističnih mitov, s katerimi nategujejo ljudi. Recimo: bogati si vse tisto bogastvo zaslužijo! Pa: v našem interesu je, da so bogati čim bogatejši in čim manj obdavčeni, ker potem toliko več »kapne dol«, k nam! Tudi: bogatejši ko so ljudje, raje pomagajo drugim! In seveda: neenakost je dobra, ker poganja tekmovalnost in konkurenčnost! Vse to so laži, a lagala je tudi Jane Austen – bogataš se z njo ne bi nikoli poročil zato, ker je bila inteligentna in duhovita. In ja, vsakič, ko se ljudje naveličajo ekonomske neenakosti, jih začnejo strašiti in polarizirati z begunci, priseljenci, teroristi, virusi – in vse ostane po starem, s prerazporejanjem bogastva navzgor vred. Kot zdaj. Več

  • Marcel Štefančič jr.  |  Ilustracija: Karlo G.

    30. 4. 2020  |  Mladina 18  |  Politika

    Hitro staranje »nove realnosti«

    Ker živimo v drastičnih časih, bodimo drastični. Druge svetovne vojne je konec. Hitlerja ujamejo. Sodijo mu. Obtožijo ga genocida, zločinov proti človeštvu, holokavsta. Hitler vstane in dahne: To je bil sarkazem! A ne razumete sarkazma? Več

  • Invazija teorij zarote

    Novi koronavirus ni prišel iz Kitajske, temveč iz vesolja. Vsaj tako pravijo konspirologi, ki se jim zdi to povsem logično: je lahko kaj tako strašnega skočilo z živali na človeka? Kje neki! Narava ne počne tako groznih reči. Virus je lahko na človeka skočil le iz vesolja – in to prek meteorita, ki je lani oktobra treščil na Kitajsko. Novi koronavirus je tako hud in strašen, da ne more biti zemeljskega izvora – kvečjemu zunajzemeljskega. Ali nadzemeljskega. Ta virus je tako strašen, da ga ne bi bilo brez alienov. Več

  • Hočete življenje ali pravice?

    Vsi se sprašujejo: joj, kako bo izgledal svet, ko bo vsega tega konec? Kakšna bo prihodnost? Že zdaj jo lahko vidite – pogledati morate le, kakšne ukrepe, odloke in zakone sprejemajo vlade in vladarji. Jasno, vsi ti ukrepi, odloki in zakoni naj bi veljali le začasno, v času pandemije in izrednih razmer, toda v resnici so tisto, o čemer režimi in vladarji sanjajo. Iz njihovih sanj je mogoče sklepati, kakšna bo prihodnost. Več

  • Vratarjev strah pred enajstmetrovko

    »V prihodnosti bo vsak slaven 15 minut,« je nekoč rekel Andy Warhol. In kot kaže, smo končno prišli v to prihodnost. Ko se sprehajate, imate občutek, da vas vsi gledajo, da vas opazujejo, da skrivaj pogledujejo proti vam. In tudi izognejo se vam – ne upajo se vam preveč približati. Kot da ste slavni. Ob tem se počutite rahlo nelagodno, a nič hudega. Vsi se pretvarjamo, da teh invazivnih pogledov ne opazimo. Itak nas loči nevidna meja, si mislimo. Več

  • Marcel Štefančič jr.  |  Ilustracija: Franco Juri

    3. 4. 2020  |  Mladina 14  |  Svet

    Trenutek odločitve

    Vlada je še dodatno omejila gibanje. Zakaj? Ker nekateri ne upoštevajo varnostne razdalje – ker hodijo na turistične izlete, ker hodijo na morje, ker hodijo na sprehode ob jezerih, ker hodijo plezat, ker letajo z jadralnimi letali. A to ne preseneča. Tako kot nekateri ne gredo volit, ker so prepričani, da je njihov glas brez vpliva, se nekateri tudi varnostne razdalje ne držijo, ker so prepričani, da ne morejo nikogar okužiti. V resnici je ravno nasprotno: s tem, ko ne volijo, vplivajo na družbenopolitično sliko družbe – in tudi s tem, ko ne upoštevajo varnostne razdalje, lahko druge okužijo. Volilna abstinenca je kužna. Tako kot pandemija tudi volitve niso hec. Več

  • Serije, ki jih morate videti, dokler imate še čas

    Tiger King
    Eric Goode & Rebecca Chaiklin
    Netflix
    Epidemiologi, virologi in mikrobiologi pravijo, da vse več pandemičnih virusov preskakuje z živali na človeka, toda ko boste gledali tole sijajno, povsem novo dokumentarno serijo (sedem epizod), se boste vprašali: lahko z živali na človeka preskoči tudi norost – ali pa je norost le nekaj, kar je že v človeku, tako da mora priti le še žival, ki jo bo aktivirala? V tem primeru je to nekaj sto tigrov in drugih “velikih mačk”, ki jih v svojem privatnem oklahomskem živalskem vrtu razkazuje Joe Exotic, alias “Tiger King”, odpiljeni, bizarni, kičasti, ekshibicionistični pistolero, pevec in predsedniški kandidat. Joe izgleda tako, kot bi padel iz najhujšega stereotipa, a ni edini – liki, ki obdajajo njegovo pompozno, separatistično, mizoginično “vesolje”, bi lahko napolnili stotine šovov Jerryja Springerja. A ko Joe naleti na reality check, na Carole Baskin, aktivistko, fanatično varuhinjo mačk, velikih in malih, ki začne ogrožati njegovo “podjetje” (lansira kampanjo za zaprtje njegovega zooja), najame poklicnega morilca ... Več

  • Novi svetovni red

    Zadnjič sem gledal Janšo. Imel je govor. Televizijskega. Ni kaj – priložnost, da zasije. Nagovoril je nacijo. Pa me je zaskrbelo. Ni zasijal. In nekaterih stvari nisem razumel. Najprej nisem razumel, zakaj se je v tem tako občutljivem trenutku in v tako občutljivem nagovoru naciji spravil nad prejšnjo vlado, ki je menda vse zamočila (zamudila je, le opazovala je dogajanje v severni Italiji, v času šolskih počitnic ni dajala nobenih potrebnih nasvetov, ni imela načrta za epidemijo koronavirusa, ni zrihtala zaščitne opreme ipd.), ki je »zahteve stranke z daleč največjo podporo volivcev več kot tri tedne ignorirala« in ki je za sabo pustila »kaos«. Rekel sem si: Aleksandra Pivec in Zdravko Počivalšek, Janševa ministra, zdajle verjetno zardevata od sramu, se posipata s pepelom in mantrata: Mea culpa, mea maxima culpa! Navsezadnje, ko je za vse hudo krivil prejšnjo vlado (»Pričakal nas je kaos«), je bilo tako, kot da bi rekel, da sta za vse kriva tudi Aleksandra Pivec in Zdravko Počivalšek – hej, bila sta v prejšnji vladi! Bila sta v vladi, ki je vse zamočila. V vladi, ki je za sabo pustila »kaos«. V vladi, ki je »več kot tri tedne« ignorirala »zahteve stranke z daleč največjo podporo volivcev«. Več

  • Trinajst mesecev v letu

    Ko sem leta 2005 pisal zgodovino slovenskega filma, sem sklenil, da bom vanjo vključil tudi vse tuje filme, pri katerih so sodelovali slovenski filmarji, bodisi režiserji, direktorji fotografije, scenografi, kostumografinje ali igralci in igralke. Zato sem si nabavil tolste knjige z najavnimi špicami vseh italijanskih, nemških in avstrijskih filmov – v teh bi najverjetneje našel kakega Slovenca. V šestdesetih in sedemdesetih letih so namreč pri nas filme snemali prav Italijani, Nemci in Avstrijci, zato je bilo povsem mogoče, da bi italijanski, nemški in avstrijski producenti kakega Slovenca angažirali tudi pri filmih, ki jih niso snemali v Sloveniji. Več

  • Zgodilo se je čisto blizu vas

    Brodolom, Robert Zemeckis (Amazon)
    Tom Hanks po letalski nesreči obtiči na samotnem otočku – v popolni samoizolaciji. In potem dela vse, da bi se vrnil v toksično civilizacijo. Danes ne bi. Resnici na ljubo: tudi Brie Larson se s sinkom danes ne bi tako mudilo iz tiste Sobe (Netflix). Več

  • Vsota vseh strahov

    Italijani so začeli prepevati na balkonih. Kancone. In himno. Il Canto degli Italiani. Kmalu zatem so na balkonih in oknih peli tudi Slovenci. Narodne. In himno. Kaj je zdaj to? Finale Titanika? Smo na Titaniku? Le še dogovoriti se moramo, katera bo zadnja pesem, ki jo bomo zapeli – Bliže k tebi, moj Bog ali My Heart Will Go On. Več

  • Marcel Štefančič jr.  |  Ilustracija: Ilustracija: Jernej Žumer

    13. 3. 2020  |  Mladina 11  |  Družba

    Koronaplanet

    Prijazna bralka me je spomnila, da sem leta 2011 svojo recenzijo Kužne nevarnosti, Soderberghovega filma o apokaliptičnem izbruhu pandemičnega virusa, ki potuje s hitrostjo dotika, s hitrostjo diha, s hitrostjo poljuba, niti ne francoskega, ampak tistega povsem vljudnostnega, prijateljskega, na lice, ali pa starševskega, na čelo ( ja, poguben je lahko že celo tisti kissing air), končal takole: »Preblizu smo si – preveč rinemo drug v drugega – preveč se dotikamo drug drugega – in preveč se dotikamo površin – kozarcev, kljuk, tipk na liftih, kreditnih kartic, denarja. Oh, in sedežev v kinu. Vsaka površina je le množica ljudi, ki so se je dotaknili – kondenz človeške patologije. Epidemiologi, doktorji Svetovne zdravstvene organizacije, Center za nadzor nad boleznimi in blogerji se prelevijo v detektive, lovce na ‘ničelnega pacienta’, iskalce tega, pri katerem se je vse skupaj začelo, toda proti sebi nimajo le virusa in paranoje, ki kar tekmujeta v hitrosti širjenja, ampak tudi politiko, ki taktizira, birokracijo, ki je prepočasna, farmacevtsko industrijo, ki skuša apokalipso čim bolje unovčiti, medije, ki komaj čakajo na kaos in podobne histerične senzacije, vojsko, ki komaj čaka, da svet spremeni v koncentracijsko taborišče, in sklade hedge, ki dobijo priložnost za šopirjenje in špekuliranje. Več

  • Mož, ki je preveč vedel

    Donald Trump je leta 2010 v intervjuju na kanalu Fox News rekel, da je WikiLeaks »nekaj sramotnega« in da bi si Julian Assange zaslužil »smrtno kazen ali kaj takega«. Več

  • K-film

    France Štiglic, ki smo ga slavili lani, je leta 1948 posnel film Na svoji zemlji, ki je bil velik hit (še vedno izgleda fantastično), toda naslednja filma, Trst in Svet na Kajžarju, sta se mu povsem ponesrečila, tako da v Sloveniji filma ni več dobil. Moral je v Makedonijo, kjer je posnel enobejevsko Volčjo noč. Več

  • Mrk demokracije

    Demokrati so začeli izbirati svojega predsedniškega kandidata, ki se bo novembra pomeril z Donaldom Trumpom – in izbrali so socialista. V uvodnih dveh državah je zmagal Bernie Sanders. Najprej na famoznih zborovanjih v Iowi, v torek, 11. februarja, pa še v New Hampshiru, kjer so potekale prve primarne volitve. Drugi je bil Pete Buttigieg, tretja Amy Klobuchar, četrta Elizabeth Warren – Joe Biden, glavni favorit vodstva demokratske stranke, je bil šele peti. Dobil je le 8 odstotkov glasov. Več

  • Za narodov blagor

    Na koga vas zdajle spominjajo poslanci? Priznajte: glede na to, da je vrhovno sodišče nedavno razveljavilo obsodbo zoper Leona Rupnika, vam – nehote, magari asociativno – malce potegnejo na kolaborante. Verjetno ste si rekli: Hej, tako nekako je med vojno izgledala kolaboracija! Mar niso tudi kolaboranti rekli: Naredili bomo to, kar bo za Slovenijo najbolje! Reševanje svojih osebnih koristi – svojih položajev, svojih služb, svojega statusa – so razglašali za nacionalni interes. Nekaj takega se dogaja danes: stranke, ki so pred letom in pol javno in enoglasno prisegale, da z Janezom Janšo ne gredo v koalicijo, so zdaj voljne kolaborirati z njim. Ker bo to dobro za Slovenijo, ker gre za Slovenijo, ker gre za narodov blagor in tako dalje – ohranitev svoje poslanske plače enačijo z nacionalnim interesom. Kako malo je treba, da se Slovenci in Slovenke prelevijo v kolaborante in kolaborantke. Predčasnih volitev se tako bojijo, da ne bi niti presenetilo, če bi se kateri izmed njih oglasil s tvitom, ki bi predčasne volitve izenačil s »povojnimi poboji«. V smislu: predčasne volitve so zarota ( jebena »dolomitska izjava 2.0«), s katero skušajo ustaviti »drugače misleče«, borce za domovino, »prave« patriote, »prave« narodne heroje. Več

  • Free Harvey Weinstein!

    Free Harvey Weinstein! Ja, prav ste prebrali – osvobodite Harveyja Weinsteina? Kaaaj? Weinsteina – to pošast?! Zakaj? Oh, zaradi preprostega razloga: če je Donald Trump nedolžen, potem je nedolžen tudi Harvey Weinstein. Več

  • Ameriški taliban

    Ka-buuum! Trump je zapovedal brezpilotni letalski atentat na generala Kasema Solejmanija, poveljnika posebnih enot iranske revolucionarne garde. In res – 2. januarja ga je sredi Bagdada, kamor je prispel na pogreb žrtev ameriškega napada, razstrelil MQ-9 Reaper. Slišalo se je po vsem svetu. Od kralja gverilskega, asimetričnega vojskovanja, junaka iransko-iraške vojne, borca proti Islamski državi in arhitekta protiameriških paravojaških milic je ostal le prstan. Več

  • 2020

    Donald Trump epizodno – res hipno – nastopi v komediji Sam doma 2 (1992). Malemu, izgubljenemu Macaulayju Culkinu, ki ga vpraša, kje je avla, odvrne: »Do konca hodnika, potem pa levo.« Ni kaj, avtobiografska vloga – Trump vedno rad pomaga. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Kultura  |  Film

    »Slišal sem, da pleskaš hiše«

    Martin Scorsese je leta 1990 posnel Dobre fante, film o vzponu in propadu gangsterske tolpe. Pet let kasneje je posnel Kazino, film o vzponu in propadu gangsterske tolpe. Zdelo se je, kot da skuša kanalizirati dobre, stare, perverzne gangsterske klasike iz tridesetih let prejšnjega stoletja, Malega Cezarja, Državnega sovražnika in Moža z brazgotino, ki so popisovali vzpone in propade karizmatičnih gangsterjev in v katerih so morali gangsterji na koncu umreti, saj filmi niso smeli ustvarjati vtisa, da se zločin izplača. Več

  • Zakaj levica izgublja volitve

    Jeremy Corbyn in laburisti so gladko izgubili parlamentarne volitve. Res gladko. Katastrofalno gladko. To je bil »najhujši poraz laburistične stranke v sodobni zgodovini«, »najhujši poraz laburistične stranke po II. svetovni vojni«, »najhujši poraz laburistične stranke po letu 1935«. Več

  • Ali naj milijarderji sploh obstajajo?

    Ni kaj, ameriški milijarderji se zelo, zelo, zelo bojijo senatorke Elizabeth Warren in senatorja Bernieja Sandersa – v nedeljo je namreč predsedniško kandidaturo napovedal milijarder Michael Bloomberg, deveti najbogatejši človek na svetu (po reviji Forbes), medijski magnat in nekdanji župan New Yorka. Tudi nesebični rešitelj, filantrop. Leta 2011 je dal brutalno razgnati protestnike, ki so se zbrali v parku Zuccotti. Zdeli so se mu sanitarno tveganje. Več

  • Nebo nad Handkejem

    Sklenili ste, da boste v kopalnici zamenjali ploščice, zato vam prijatelj priporoči nekega zelo dobrega, zanesljivega, cenjenega ploščičarja, pravega mojstra svojega poklica, ki kmalu pride in položi ploščice. Vau, vzkliknete, prelepo! Zelo ste zadovoljni. Nove ploščice so res umetnina. Več

  • Rezanje Donalda Trumpa

    Demokratski kongresnik Eric Swalwell, sicer nekdanji javni tožilec, je te dni – v Newsweeku – pripovedoval, kako je nekoč, ko je bil še tožilec, sodno preganjal ulične tolpe in kako je najboljše dokazno gradivo vedno ponujalo to, kar so ti gangsterji storili po zločinu. Recimo: priče so prepričevali, naj molčijo, lažejo in ne ovajajo, skušali so se dokopati do naslovov in imen prič, da bi jih lahko zastrašili, izmišljali so si alibije, da bi prikrili zločin. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    4. 10. 2019  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Film

    Joker prihaja iz tistega smeha, ki se smeji namesto nas

    “Dajte mi le ring, v katerem bo lahko ta bik besnel,” dahne v Scorsesejevem Pobesnelem biku Jake La Motta (Robert De Niro), mali, nervozni, eksplozivni, manični, nepredvidljivi boksar, ki je tak tudi zunaj ringa – agresiven, eksploziven, nepredvidljiv in neartikuliran. Če ne bi dobil ringa, v katerem lahko besni in divja, bi postal gangster ali kaj takega. Tudi Arthur Fleck, alias Joker (Joaquin Phoenix), asocialni outsider iz asocialnega Gothama, potrebuje ring, v katerem bi lahko besnel in divjal. Fleck je osamljen in maničen, lunatičen in morbiden, stalno šikaniran in pogosto pretepen, prepričan, da je nezakonski, zatajeni sin slovitega očeta, magnatskega Thomasa Waynea (Brett Cullen), kandidata za župana Gothama ( ja, Batmanovega očeta). Več

  • Zamenjava režima

    Ste videli Botra? Potem se spomnite tiste konjske glave. V postelji jo najde holivudski producent Jack Woltz, ki v svojem novem filmu noče angažirati Corleonejevega protežiranca, popevkarja Johnnyja Fontana. Ker se ne pokori, mafijci Karthoumu, njegovemu najljubšemu konju, odsekajo glavo – in jo nepokornežu servirajo med svilene rjuhe. Kot svarilo. Kot mem. Kot namig, da je zavrnil ponudbo, ki je ne bi smel zavrniti. Več