Marcel Štefančič jr.

Marcel Štefančič jr.

  • Marcel Štefančič jr.

    15. 1. 2021  |  Mladina 2  |  Politika  Za naročnike

    To se lahko zgodi tudi pri nas

    Tako kot se slovenski novinarji zadnje leto počutijo kot dopisniki iz Madžarske ali Poljske, so se ameriški novinarji prejšnji teden – ob okupaciji Kapitola, Trumpovem poskusu državnega udara – počutili kot dopisniki iz kake banana države. Gotovo so se spomnili filma Padec Olimpa, v katerem Severni Korejci zavzamejo Belo hišo in ob katerem so si rekli – oh, to je le za lase privlečena fikcija! To se pri nas ne more zgoditi! Zdaj jim je Padec Olimpa eksplodiral v obraz, s sloganom »v Ameriki lahko vsak postane predsednik« vred. Kim Džong Un se že dolgo ni tako krohotal, še bolj pa se bo, ko bo ameriški State Department objavil naslednje poročilo o položaju človekovih pravic po svetu. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    8. 1. 2021  |  Mladina 1  |  Kultura  Za naročnike

    Bitka za Državljana Kana

    Če si se v šestdesetih letih prejšnjega stoletja sprehajal po Jugoslaviji, je obstajala velika možnost, da si naletel na Orsona Wellesa. Če ni v Beogradu igral v Čudoviti pustolovščini Marca Pola, je v Zagrebu režiral Proces. In če ni v Bosni igral v Bitki na Neretvi, je na Hvaru režiral Globino. Ja, srečal si ga lahko v živo. Jugoslovani so imeli itak občutek, da je ves čas v Jugoslaviji. Nič čudnega, da je dahnil: »V Jugoslaviji že izgubljam ugled, ker tam preživim preveč časa.« Pa se je preselil drugam. Kot vedno. Več

  • Reševanje Amerike

    Ko se je začelo leto 2020, se nam ni niti sanjalo, da vstopamo v distopijo, s kakršno so nas strašili apokaliptični in postapokaliptični filmi. Ali če parafraziram Lenina: niti sanjalo se nam ni, da se nam bodo letos zgodila desetletja, celo stoletja. Več

  • Vohun, ki je prišel s hladnega

    Na začetku septembra 1993 sva z Johnom le Carréjem vletela na Lido, prizorišče beneškega filmskega festivala. Le Carré je vletel z letalom, jaz z avtom, toda oba sva prišla k istemu človeku – ameriškemu režiserju Sydneyju Pollacku. Jaz naj bi z njim naredil intervju, le Carré pa naj bi se z njim dogovoril glede ekranizacije Nočnega receptorja (The Night Manager, 1993), njegovega novega bestsellerja. Pollack je na beneškem festivalu promoviral Firmo (s Tomom Cruiseom), ki se je v Ameriki, kjer je štartala dva meseca prej, že prelevila v huronski hit. Studio je navdušen, kritiki so navdušeni, publika je navdušena – proste roke imam, počnem lahko, kar hočem, je javil Pollack. »Vse sem spustil iz rok in odletel v Benetke,« pravi le Carré v svojih spominih, naslovljenih Golobji tunel (The Pigeon Tunnel: Stories from My Life, 2016). Več

  • Beg pred svobodo

    Tole gotovo poznate: »Povsem na kratko povedano je rezultat vsakega križanja ras tole: zniževanje ravni višje razvite rase, telesno in duhovno nazadovanje ter s tem začetek počasnega obolevanja z zanesljivim napredovanjem bolezni. Takšen razvoj ne pomeni nič drugega kot pregreho zoper voljo večnega Stvarnika. Tako dejanje bo tudi poplačano kot greh.« Pa tole: »Vse, kar danes občudujemo na tej Zemlji – znanost in umetnost, tehniko in iznajdbe –, so samo ustvarjalni dosežki nekaj posameznih ljudstev in izvirno morda ene same rase. Od njih je odvisen tudi obstoj vse kulture.« Pa: »Vse velike kulture iz preteklosti so propadle samo zato, ker je zaradi zastrupitve krvi odmrla prvotna ustvarjalna rasa.« Pa: »Človek, ki ne priznava rasnih zakonov in jih ne spoštuje, zapravlja srečo, ki mu je namenjena.« Pa: »Ljudstva, ki se mešajo ali ki si dovolijo mešanje, grešijo zoper voljo Božje previdnosti.« Pa: »Edini vzrok za odmiranje vseh kultur je mešanje krvi ter s tem pogojeno zniževanje rasne ravni – ljudstva namreč ne propadejo zaradi izgubljenih vojn, ampak zaradi izgube tiste sile odpornosti, ki je lastna samo čisti krvi.« Več

  • Vrhunska freska slovenske viralne psihopatologije in življenja v času tretje Janševe vlade

    Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor pri Generalni policijski upravi, ima občutek, da mu je končno steklo in da si lahko kadarkoli privošči, kar si hoče – dve leti starega volva, novo vetrovko, pico ali počitnice v tujini, poletne in zimske. Nič čudnega – za sabo ima Jezero, Leninov park in Dolino rož. Več

  • Revolucionar

    Diego Maradona je nazadnje treniral Dorados, tretjerazrednega mehiškega drugoligaša iz Culiacána (pri katerem je igralsko kariero končal Pep Guardiola). Ko ga je leta 2018 prevzel, je bil na dnu lestvice, toda na koncu ga je spravil na vrh – do kvalifikacijske tekme za prvo ligo. V prvo ligo se ni prebil, toda naslednje leto se je to ponovilo: Dorados je bil spet na dnu lestvice in spet so pripeljali Maradono, ta pa je ekipo spet pripeljal do konca – do kvalifikacijske tekme za prvo ligo. In spet ni šlo. Več

  • Kdo je zdaj banana republika?

    Britanski pisatelj Simon Louvish je pred leti objavil roman Vstajenja (Resurrections), v katerem Hitler leta 1925 emigrira v Ameriko. V Nemčiji pridejo na oblast komunisti, zato z drugimi nacističnimi veljaki pač zbeži. V Ameriki ga čudovito sprejmejo. Vključi se celo v politiko in z leti postane senator. V času hladne vojne in protikomunistične histerije sproži svojo rasistično in antisemitsko demagogijo, ki ni brez judovskih in črnskih žrtev. Ameriki skuša prodati nacizem, ker pa se ni rodil tam, ne more kandidirati za predsednika. Več

  • Puč

    Leta 2012, tik pred predsedniškimi volitvami, so ameriški desničarski mediji in desničarska blogosfera, kot je tedaj pisal Joshua Holland (AlterNet), forsirali »alternativno resničnost« – trdili so, da uradne ankete sistematično lažejo, da v »pravih« anketah v resnici premočno vodi republikanski kandidat Mitt Romney, ne pa Barack Obama, da neodvisni volivci množično podpirajo Romneyja in da Obamo, za katerega navijajo osrednji mediji, čaka hud, boleč poraz. Več

  • Zakaj Janša ne prizna Trumpovega poraza

    Ko so za novega ameriškega predsednika razglasili Joeja Bidna, so ameriške ulice in trge sunkovito preplavile evforične, poskočne, razposajene, ekstatične množice – ljudje so kar skakali in blazneli, se veselili in smejali, plesali in peli. Kot da bi osvojili Super Bowl. Ali pa kot da bi ponovno likvidirali Osamo bin Ladna. To je bilo vsesplošno praznovanje, pravo rajanje. Na ulice in trge so se zgrnili vsi, ki jih je Trump demoniziral – od muslimank do transspolnih oseb, od Mehičanov do feministk. Pred davnimi leti bi temu rekli: rajanje okrog drevesa svobode. In natanko tako se je zdelo: kot da vse tiste množice slavijo prihod svobode. Kot da je padel Berlinski zid. Kot da je prišel VE Day – dan, ko je brezpogojno kapitulirala nacistična Nemčija. Več

  • Čas je za ločitev

    Se spomnite Šijanove komedije Maratonci tečejo častni krog, v kateri na zapuščinsko razpravo pride vsak Topalović s svojim testamentom? No, nekaj takega se je torej zgodilo na ameriških predsedniških volitvah. V torek zvečer je volilno zmago najprej – malce zakamuflirano – razglasil Joe Biden. Potem je volilno zmago razglasil še Donald Trump. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    6. 11. 2020  |  Mladina 45  |  Kultura  |  Film

    Jaz sem Greta

    Kako zelo gre Greta Thunberg nekaterim na živce, se lahko prepričate, če na portalu IMDB vtipkate naslov dokumentarca o njej, I Am Greta, in pogledate, kakšno oceno ima: 3,1! Tako nizke ocene nima niti The Room, ki po novem velja za najslabši film vseh časov. In tako nizke ocene nima niti Plan 9 from Outer Space, ki je pred tem veljal za najslabši film vseh časov. Greta Thunberg gre desničarjem – zanikovalcem podnebnih sprememb, antifeministom, malim spletnim fašistom – res na živce. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    30. 10. 2020  |  Mladina 44  |  Kultura  |  Film

    Američani se lahko tolažijo le s tem, da je v Kazahstanu še huje

    Borat 2, kvazidokumentarni trip (podnaslovljen Dostava nenavadne podkupnine ameriškemu režimu v pomoč nekoč slavni kazahstanski naciji), s katerim se skuša kameleonski Sasha Baron Cohen – tako kot Rusi in Iranci – vključiti v ameriško predvolilno kampanjo, se začne v Kazahstanu, kjer Tutar (Maria Bakalova), Boratova 15-letna hči (menda najstarejša neporočena ženska v Kazahstanu), ki se boji, da ne bo »nikoli živela v zlati kletki kot Melania«, gleda »Disneyjevo« risanko, ki jo intonira glas naratorja: »Nekoč je živela mala osamljena kmečka deklica Melania iz usrane luknje Slovenije, ki je sanjala o tem, da bi se poročila z bogatim starcem.« Več

  • Dajmo, Trump!

    Zdaj, ko vemo, kdo pri nas podpira Donalda Trumpa, je nemara čas, da pogledamo, kdo mu v Ameriki vpije »Dajmo«. Najbolj kakopak zbode v oči, da ga podpirajo vodje tako rekoč vseh rasističnih, klanovskih, belskih etnonacionalističnih, neonacističnih, nativističnih, neokonfederativnih in alterdesničarskih organizacij, paravojaških milic, združenj in portalov, od Ameriške nacistične partije, Južne lige, Ameriške svobodnjaške partije in Viteške partije do spletnih strani, kot so Stormfront, VDARE, Daily Stormer in American Renaissance – ja, vsi tisti, ki so ga podprli tudi leta 2016, med njegovo prvo predsedniško kandidaturo. Ja, vsi tisti, ki trdijo, da Hitlerja demonizirajo le zato, ker je izgubil. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    23. 10. 2020  |  Mladina 43  |  Kultura  |  Film

    Sestra Ratched je bila nepozabna. In fatalna.

    Kaj se zgodi v Letu nad kukavičjim gnezdom, veste: Randle McMurphy (Jack Nicholson) zaradi uporništva, nonkonformizma, seksa z mladoletnico in norosti, ki jo le hlini, pristane v oregonski psihiatrični bolnišnici, kjer postane junak pacientov, toda Sistem, ki ga uteleša stroga sestra Ratched (Louise Fletcher), mu na koncu z lobotomijo ubije možgane. Več

  • Svinčeni časi

    Notranji minister Hojs je rekel, da uvajajo policijsko uro, a da to ni policijska ura, ker je ne uvajajo na podlagi zakona o policiji, temveč na podlagi zakona o nalezljivih boleznih. Potem je vse v redu. To je približno tako, kot da bi rekli: uvajamo fašizem, toda ne uvajamo ga na podlagi zakona o policiji, temveč na podlagi zakona o nalezljivih boleznih, tako da je vse v redu! Lahko ste mirni! Policijska ura ni policijska ura, ker jo uvajajo po zakonu o nalezljivih boleznih! Zakaj nas potem o tem obvešča notranji minister, ne pa recimo minister za zdravje ali direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje? Več

  • »Vaš najljubši predsednik«

    FBI je nedavno prijel pripadnike paravojaške milice Wolverine Watchmen, ki so hoteli tik pred volitvami ugrabiti Gretchen Whitmer, demokratsko guvernerko zvezne države Michigan. Imeli so dva scenarija. Po enem naj bi vdrli v njeno počitniško vilo, razstrelili bližnji most, jo zgrabili in odpeljali. Po drugem naj bi vdrli kar v Capitol, eliminirali varnostnike, z molotovkami uničili policijska vozila, jo zgrabili in odpeljali. Odpeljati pa so jo nameravali na »varno lokacijo«, kjer bi ji »sodili«. Več

  • Ameriški pacient

    Donalda Trumpa so v ponedeljek iz vojaške bolnišnice Walterja Reeda s helikopterjem prepeljali domov – v Belo hišo. Izstopil je, odkorakal čez zelenico, vstopil v Belo hišo, se povzpel na balkon, snel masko in potem tam nemo stal, srepo, brezizrazno buljil predse, resničnostno salutiral (komu?), poziral kameram in fotoaparatom ter dokazoval, da je čudež arijske genetike in da mu niti covid-19 ne more do živega. Več

  • Dobrodošli v 18. stoletju

    Donaldu Trumpu je kazalo slabo, zelo slabo, potem pa mu je nenadoma posijalo sonce – umrla je Ruth Bader Ginsburg, slovita vrhovna sodnica, ena izmed štirih liberalnih sodnikov na vrhovnem sodišču. Od trenutka, ko so sporočili, da je umrla, je bilo povsem jasno, kaj bo Trump storil – takoj bo na njeno mesto predlagal zelo konservativnega sodnika ali sodnico. Celo raje sodnico, da mu ne bodo mogli očitati, da ne spoštuje žensk, da diskriminira in da je na mesto, ki ga je zasedala ženska, predlagal moškega. Prav tako je bilo povsem jasno, da bo zelo konservativna sodnica tudi imenovana – da jo bo senat brez kakšnih večjih težav potrdil. Ja, demokrati bodo javkali in stokali in moralizirali, češ da bi morali odločitev o novem članu ali članici vrhovnega sodišča prepustiti naslednjemu predsedniku (in češ da se to, kar hoče narediti Trump, v volilnem letu ne počne, pa četudi nikjer – niti v ustavi niti v deklaraciji o neodvisnosti – ne piše, da tega ne bi smel, navsezadnje, to je v volilnem letu poskušal tudi Obama, a njegov zmerni Merrick Garland ni šel skozi), ja, pred vrhovnim sodiščem se bodo vrstili bučni protesti (in protestnice se bodo oblekle tako, kot so oblečene gileadske dekle v Deklini zgodbi), in ja, na zaslišanju jo bodo demokratski senatorji »dostojanstveno« in »odločno« mučili in napadali in kompromitirali, a nič od tega – čisto nič, popolnoma nič, totalno nič – ne bo pomagalo. Ta, ki jo bo predlagal Trump, bo imenovana in izvoljena za novo vrhovno sodnico. Več

  • Zakaj opozicija Janši ne pokaže janše

    Slovenija je nedavno v Bruslju izgubila bitko za teran. Kar je seveda absurdno: bitko za teran je bilo namreč lažje dobiti kot izgubiti. Natanko na to sem pomislil ob interpelaciji ministra Aleša Hojsa: to interpelacijo je bilo lažje dobiti kot izgubiti. Lažje je bilo uspeti kot pa zamočiti. A zgodilo se je prav to: opozicija je izgubila. Pomagalo ni niti Mladinino petkovo jutranje darilo – razkritje, da je Hojs izredno poceni kupil parcelo s pogledom na morje. Živo si lahko predstavljate, kako uboga, že kar dolgočasno nemočna bi bila interpelacija brez tega razkritja, saj bi se vse skupaj zvedlo na vprašanje, katera Hojsova odločitev je bila spornejša: to, da je odpravil odločbo o prepovedi koncerta hrvaškega pevca Marka Perkovića Thompsona, ali to, da je odredil nadzor nad delom kriminalistov Nacionalnega preiskovalnega urada? Nenadoma se je zdelo, da je nemara še najspornejša njegova odločitev, da zelo poceni kupi parcelo s pogledom na morje. Več

  • Vsakdanji fašizem

    Donald Trump je delal vse, da bi se Rusija leta 2016 vpletla v ameriške predsedniške volitve, pravi Michael Cohen, Trumpov nekdanji osebni odvetnik – njegov nekdanji fixer. Tudi Cohen, ki je leta in leta urejal Trumpove osebne reči, je namreč objavil spomine (Nelojalen), v katerih so zajeti tudi spomini na Trumpa. Več

  • Zakaj so maske tako težke

    Če bi bila na oblasti levosredinska koalicija, bi se desničarjem, volivcem Janševe SDS, zdajle že povsem mešalo. Besneli bi, protestirali, se ovijali okrog ustavnega sodišča, vztrajali in vzklikali, da so vsi protikoronski ukrepi, z obveznim nošenjem mask vred, le totalitarna zarota »globoke države« in da vse direktive, manipulacije in pranje možganov usmerjajo Murgle. Več

  • Zemlja je ploščata

    »Kje ste zdajle? Mislite, da ste na krogli, ki se vrti s hitrostjo tisoč milj na uro. Ta krogla se vrti okrog Sonca s hitrostjo 60 tisoč milj na uro. To osončje leti bočno skozi galaksijo s hitrostjo pol milijona milj na uro. Ta galaksija pa leti skozi preostalo vesolje s hitrostjo nekaj milijonov milj na uro. In ničesar ne čutite,« pravi moški. »V resnici ste v orjaškem planetariju, v terariju, na soundstageu, na holivudskem setu, ki je tako velik, da ga ni še nihče nikoli spregledal.« Moški, ki ga vidimo, je spregledal. Zdaj vidi to, česar drugi ne vidijo – Zemlja ni krogla. Še več: Zemlja sploh ni planet. Zemlja je ploščata. Tako trdi. Ni edini. Vzel je »rdečo tabletko« in ugledal resnico. Več

  • Na drugi strani so norci!

    Steve Bannon, nekdanji svetovalec Donalda Trumpa in nesojeni združitelj evropske skrajne desnice, je pred časom sklenil, da bo kar sam zgradil zid na južni meji – tisti »čudoviti«, »fantastični«, »neverjetni« zid, ki ga je obljubljal Trump. Trump je sicer obljubljal, da bodo gradnjo tega zidu plačali Mehičani, toda Bannon je donatorje – množico donatorjev, saj veste, patriote, etnonacionaliste, ksenofobe in nativiste, ki dobro v srcu mislijo – našel na ameriški strani meje. Nekaj malega zidu so zgradili, potem pa se je vse skupaj ustavilo. Več

  • Zadnji in prvi ljudje

    Najprej zagledamo to, kar skozi okno svoje kabine visoko nad gradbiščem, na katerem rastejo nebotičniki, znaki kapitalističnega triumfa, vidi kitajski žerjavist. Ne vidimo ga. Vidimo le to, kar vidi on. Njegove oči so kamera – no, telefon ali kamkorder. Njegova kabina se počasi obrača – in kamera tudi. Žerjavist izgleda kot najbolj osamljen človek na svetu, toda to radikalno odrezanost od sveta – družbe, človeštva – si lajša s spletnim prenosom, live-streamingom. To, kar vidimo, namreč v živo predvaja na spletu. Da ne bi bil tako jebeno osamljen, izključen in odrezan, da bi se počutil bolje, da bi bil del nečesa, da bi se povezal s človeštvom. Več

  • Koalicija voljnih 2.0

    Mike Pompeo je ameriški zunanji minister že dve leti, kar je zelo dolgo – Trump nenehno odstavlja in menja svoje ministre, Pompeo pa je ostal. Pomeni, da je priden, da uboga, da je z njim nekaj narobe in da Trumpa ne omenja po nemarnem, da mu torej zvesto sledi in da je voljan početi in govoriti še tako trapaste reči. Ko je na zemljevidu iskal vlade in režime, ki bi bili voljni za njim in Trumpom ponavljati trapaste reči, se mu je prst ustavil na Sloveniji – in že je tu. Slovenija je vedno voljna, vedno razpoložena za nove in nove »vilenske« deklaracije, za nove in nove koalicije voljnih. Tokrat je Slovenija v koaliciji z Ameriko, Poljsko, Romunijo, Estonijo, Latvijo in drugimi deželami, ki jim bolj diši Višegrad kot Evropa, tokratni »vilenski« deklaraciji pa se reče »izjava o varnosti omrežij 5G«. Zavita je v ezopsko meglo (svečano prisegamo, da bomo preverili ponudnike in dobavitelje omrežja 5G, transparentnost njihovega lastništva, njihovo spoštovanje pravic intelektualne lastnine, njihovo zavezanost zakonodaji, ki zahteva transparentnost korporativnega upravljanja ipd.), njen cilj pa je na dlani: kitajske telekomunikacijske gigante, kot je Huawei, je treba izključiti iz izgradnje omrežja 5G. Pika. Zakaj? Trump hoče na vsak način kaznovati Kitajsko. Da bi imelo kaznovanje večjo težo, si je omislil koalicijo voljnih, ki naj bi – ekonomsko – napadla Kitajsko. Več

  • »Masivna prevara in zloraba«

    Ko so Donalda Trumpa pred kratkim na TV-kanalu Fox News vprašali, ali bo sprejel in priznal izid predsedniških volitev, ki bodo 3. novembra, je odvrnil: »Ne bom rekel da. In ne bom rekel ne.« Kaj to pomeni, je na dlani: DA, izid predsedniških volitev bo sprejel in priznal, če bo zmagal, če bo torej ponovno izvoljen. In NE, izida predsedniških volitev ne bo sprejel in priznal, če bo izgubil, če torej ne bo ponovno izvoljen. Več

  • Ko Janša ne imitira Orbána ali Trumpa, imitira Miloševića

    Janša je v vojni proti koroni, v vojni proti medijem, v vojni proti pravosodju, v vojni proti antifašizmu, v vojni proti Srebrenici, v vojni proti Evropski nogometni zvezi in tako dalje. A v tej poplavi vojn nikar ne spreglejte, da je tudi v vojni proti birokraciji. Že ves čas, vse tja od inavguracije, ko je poudaril, da vlada ne bo predlagala novega predpisa, če pri tem dveh starih ne bo ukinila, napoveduje debirokratizacijo Slovenije, ki pa jo je – neprestano in nenehno – napovedoval že tudi prej, ko je bil v opoziciji. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    17. 7. 2020  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Film

    Šokerji, ki zasenčijo covid-19

    Če se zdajle, v tem trenutku, zapodite v Ljutomer, lahko še ujamete zadnje filme letošnjega Grossmanna, kultnega, vedno urgentnega festivala fantastičnega filma (in vina), če pa se ne boste, potem naj vam povem, kaj vse ste letos zamudili. Za začetek, zamudili ste comeback velikega Richarda Stanleyja, ki je na začetku devetdesetih zablestel s sci-fijem Hardware in šokerjem Dust Devil, po Otoku dr. Moreauja, s katerega so ga leta 1996 nagnali že po treh dneh, pa ni več posnel niti enega igranega celovečerca – do Barve iz vesolja (Color Out of Space), v kateri se Nicolasu Cageu, patriarhu osamljene družine, zgodi to, kar se v Kubrickovem Izžarevanju zgodi Jacku Nicholsonu. Pod vplivom meteorita, ki trešči nedaleč stran, začne mentalno mutirati. Med vrsticami bi lahko tudi prebrali: če nas je že virus tako groteskno spremenil, kako nas bodo spremenile šele podnebne spremembe, ko bodo udarile z impaktom meteorita? Več

  • Somrak demokracije

    Janša je ob 25. obletnici genocida v Srebrenici tvitnil: »Pokola v Srebrenici ne bi bilo, če bi na ozemlju bivše Jugoslavije po njenem razpadu počistili s komunistično ideologijo in obsodili povojne poboje v Sloveniji in drugod.« Ko bereš ta tvit, imaš občutek, da sanjaš. Ali bolje rečeno: občutek imaš, da bereš tvit nekoga, ki opisuje svoje sanje. Ko Janša zagleda zgodovinski revizionizem, se mu preprosto ne more upreti – in njegov tvit je zgodovinski revizionizem, ki bi prebudil mrtve. Vprašanje pa je, ali o njem sanja tudi koalicijska pogodba. In ali o njem sanja naša ustava? Več