Marcel Štefančič jr.

Marcel Štefančič jr.

  • Marcel Štefančič jr.

    11. 6. 2021  |  Mladina 23  |  Politika  Za naročnike

    Pajdaški kapitalizem

    Janša straši z zarotniško kabalo, ki naj bi skušala zrušiti slovenski ustavni red, državno ureditev, parlamentarno demokracijo, vladavino prava ter »visoko raven varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin«. To veliko protislovensko kabalo spletajo »Levica«, »leve politične stranke«, »del nevidne politike, ki ji rečemo globoka država«, »ljudske vstaje«, »ekstremisti, ki jim ni nič sveto, ne zakoni, ne pravila, ne domovina, niti zdravje ljudi«, »tuja omrežja in gibanja (Antifa, BLM, Woke-ism ipd.)«, »inštitucije Evropske unije, zlasti Komisija in Parlament, kjer spletkarijo proti vladi in premieru ter ga obtožujejo, da krati svobodo medijem«, »mednarodne nevladne organizacije«, »osrednji mediji«, »starorežimski sindikati«, »pripadniki starega režima«, »pravosodni sistem«, »prvorazredni«, »bivši predsednik države« in tako dalje. Ironija je nezgrešljiva: bolj ko Janša opisuje sile, ki rušijo ustavni red, vladavino prava in demokracijo, bolj opisuje sebe. Navsezadnje, že leta napoveduje novo družbeno ureditev – »drugo republiko«. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    11. 6. 2021  |  Mladina 23  |  Družba  Za naročnike

    Kako so ameriški rasisti pred stotimi leti linčali črnsko mesto

    Leta 1944 so v Južni Karolini prijeli 14-letnega Georgea Stinneyja. Bil je temnopolt. Obtožili so ga, da je v Alcoluju, delavskem mestecu, umoril belski deklici. Prič ni bilo. Dokazov tudi ne. Prijeli so ga, ker so pač morali nekoga prijeti. Umora naj bi bil po aretaciji priznal, so rekli, a dokumenta, ki bi to potrjeval, ni bilo na spregled. Ne tedaj ne kasneje. Menda so ga v zaporu povsem izstradali, potem pa so mu rekli: če priznaš umora, dobiš hrano! Vzel je hrano. Kateri otrok pa je ne bi? Na sojenju krivde ni priznal. Ne da je to kaj spremenilo. V poroti so bili itak sami belci. In tudi na sojenju – v nabito polni dvorani – so bili sami belci. Njegov odvetnik prič sploh ni izprašal. Obsodili so ga na smrt. Porota se je odločila v desetih minutah. Njegov odvetnik se ni pritožil. Sojenje – z izbiro porotnikov vred – je trajalo le en dan. Od aretacije do usmrtitve na električnem stolu je minilo le 81 dni. Guverner za pomilostitev ni hotel niti slišati – pisal je celo, da je George obe deklici tudi posilil. Ker je bil premajhen, so ga med eksekucijo na električnem stolu podložili z Biblijo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    4. 6. 2021  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Film

    #Šekspirjanskaštala

    Ker se umetnine Andyja Warhola danes prodajajo za tako bajne in rekordne zneske, so vsi pozabili, da je nekoč snemal tudi filme. Recimo: v filmu Empire je 485 minut statično – v istem, fiksnem kadru, posnetem iz 44. nadstropja Time-Life Buildinga – kazal Empire State Building (od mraka do zore), v Riti Taylorja Meada je 70 minut kazal rit poeta in igralca Taylorja Meada, v Hranjenju je 45 minut kazal, kako slikar Robert Indiana konzumira gobo, v Spanju, »najdaljšem in najpreprostejšem filmu vseh časov«, kot je tedaj v časopisu Village Voice zapisal ideolog in guru filmskega undergrounda Jonas Mekas, pa je 321 minut kazal spanje poeta in performerja Johna Giorna. Nič drugega kot to – človek, ki spi. Več

  • Mrtvi so sami krivi, da so mrtvi

    Ko je rohnel 11-dnevni spopad med Izraelom in Palestinci, smo slišali: vse skupaj se je začelo na hitro in nepričakovano! Ko se je vse skupaj na hitro in nepričakovano končalo (»ustavitev ognja«), pa smo slišali: to se ponavlja – in čez nekaj časa se bo spet ponovilo! Spet se bodo udarili! Nič novega! Stara stvar! Več

  • Zakaj bi na volitvah zmagali, če pa jih lahko ukrademo!

    James Franco je leta 2018 nastopil v šestih filmih, leto prej v petnajstih, še leto prej v desetih. Bil je povsod. Zdaj ga ni nikjer več. Ker so ga številne ženske obtožile spolnih zlorab ( ja, imel je tudi svojo filmsko šolo, kjer je spolno nadlegovanje zapakiral v »študijski proces«), so ga skenslali. Napovedanega nima niti enega samega filma. Več

  • Zakaj je Janša tako morbiden?

    Premier Janez Janša je tvitnil: »Neverjetno za EU v 21. stoletju, da sodelavec pri umoru novinarja še vedno vodi STA in zato mesečno pokasira 8500 evrov. Več kot predsednik republike.« Sliši se neverjetno, pa vendar: Janša je Bojana Veselinoviča, direktorja Slovenske tiskovne agencije, obtožil sodelovanja pri umoru. Več

  • Skrivnost antitotalitarizma

    »Hočemo trge za svoje presežne produkte,,« je vzkliknil William McKinley, še preden je postal ameriški predsednik. Ko je leta 1897 postal predsednik, je najprej očistil in »civiliziral« Filipine. Brutalno – v času ameriške okupacije Filipinov je umrlo več kot 200 tisoč ljudi. Amerika je dobila kolonijo – in trg. Več

  • Izvor rasizma

    Stavek, ki ste ga zadnje dni največkrat prebrali in slišali, se glasi: evropsko superligo je ustvaril pohlep. Kar je morda res. A kaj to pomeni? A to morda pomeni, da lige prvakov ni ustvaril pohlep? Nehajte: liga prvakov, ki je leta 1991 nadomestila pokal državnih prvakov (tekmovanje, v katerem so moštva do konca igrala na izpadanje), je bila produkt pohlepa. In UEFA jo bo zdaj preuredila in prenovila – Anglija, Španija, Nemčija in Italija bodo imele avtomatično in vnaprej zagotovljena po štiri mesta, Francija pa tri. Težko bi rekli, da ta prenova, s katero naj bi akomodirali apetite velikih, elitnih, najbogatejših klubov, ni produkt pohlepa (več tekem v skupinskem delu pomeni tudi več televizije in oglaševanja, če smo že ravno pri tem). In težko bi rekli, da še dve ali tri takšne prenove ne bi lige prvakov prelevile v superligo. Več

  • In hvala za ribe!

    Ko gledate Seaspiracy, Netflixov dokumentarec o ropanju in plenjenju morja, vas ima, da bi začeli serijsko podpisovati peticije – proti industrijskemu ribolovu, proti ilegalnemu ribolovu, proti lovu na kite, proti lovu na delfine, proti plastificiranju morja, proti suženjskemu delu na ribiških ladjah in tako dalje. V nedogled. Več

  • Kako Janša caplja za Orbánom

    Ko je lani prevzel oblast Janša, se je pri nas začelo madžarsko leto 2010. Janša je začel namreč imitirati Orbánove poteze – kot iz priročnika. Kaj je storil Orbánov Fidesz, ko je leta 2010 prevzel oblast? Takoj je sprejel zakon o nadzoru medijev, pravi Paul Lendvai v sijajni knjigi Orbán: Novi evropski avtokrat, ki je v prevodu Andreja Pozniča izšla tudi pri nas in ki postaja iz dneva v dan – tako rekoč iz ure v uro – aktualnejša in urgentnejša. »Viktor Orbán si je vse od volilnega poraza leta 2002 prizadeval prevzeti javne medije, ob tem pa so prijateljski oligarhi gradili tudi vzporedni, Fideszu naklonjeni medijski imperij. Prvi korak je bila združitev treh javnih televizijskih servisov (M1, M2 in Duna-TV), treh nacionalnih radijskih postaj in celo uradne tiskovne agencije (MTI) pod skupno streho novega Sklada za medijske storitve in podporo. Prvi dve nalogi tega velikanskega konglomerata, v katerem so vse pomembne naloge prevzeli Fideszovi ljudje, sta bili odstranitev nezanesljivih kadrov ter centralizirano upravljanje z ogromnimi državnimi subvencijami, ki so na voljo vladi naklonjenim medijem.« Tako je bil zagotovljen politični nadzor nad medijskimi vsebinami. Tako je bilo zagotovljeno »uravnoteženo poročanje«. Novinarji so morali po novem tudi razkriti vire – sicer so jih čakale »drakonske kazni«. Medijski svet, ki ga je ustanovil Orbán in vanj imenoval same Fideszove kadre, je postal vrhovni organ za »omejevanje svobode medijev«. Več

  • Balada o trobenti in oblaku

    Partijci in partizani so bili po vojni zelo občutljivi za filmska prikazovanja narodnoosvobodilnega boja. Nič čudnega – filmi so jim zelo radi ponagajali. Živo si lahko predstavljate, kako debelo so pogledali, ko so leta 1987 videli Ranflov film Živela svoboda, v katerem si da eden izmed junakov vsakih šest tednov zlomiti roko, da bi se izognil nemškemu vpoklicu – jasno, s tem se izogne tudi partizanskemu vpoklicu. Živo si lahko predstavljate, kako zabodeno so pogledali, ko so leta 1973 videli Kavčičevega Begunca, v katerem se ošabni, apolitični, ideološko neopredeljeni študent medicine na koncu vendarle odpravi v gozd, a ne steče ne na levo ne na desno, ampak proti kameri – ja, po sredini. In ko ga pri tem ustrelijo, ni jasno, kdo ga je – beli ali rdeči. In živo si lahko predstavljate, kako zaprepadeno so pogledali, ko so leta 1960 videli Kavčičevo Akcijo, v kateri omahljivi, hamletovski partizani tuhtajo le, kako bi se akciji izognili. Ujete partizane iz celjskega Starega piskra potem rešijo le zato, da bi rešili sebe, da bi jih bilo torej več in da bi se lažje prebili iz mesta. Vmes se celo delajo, da so nemški vojaki. Več

  • Kako fašisti radikalizirajo desnico

    Če si slovenski premier pa ti za covid-19 umre 4500 ljudi, potem potrebuješ grešnega kozla, velikega zarotnika. In Janša ga je našel: za vse naj bi bila kriva »razdiralna levičarska opozicija«, ki je »naredila vse, da bi bilo okužb in mrtvih zaradi epidemije čim več in da bi prek trupel prišla nazaj na oblast«. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    19. 3. 2021  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Film

    Primer spolne zlorabe

    Leta 2015 je znani, kontroverzni nemški režiser priredil veliko avdicijo za svoj novi film. Odzvalo se je nekaj sto mladih igralk, med katerimi je bilo precej mladoletnih. Nekatere so bile stare šele 14 let. Hotele so postati igralke. Vse so sicer vedele, da bo šlo za film o incestu, toda niso vedele, kaj jih čaka na avdiciji. Kot se je namreč izkazalo, je bila avdicija le izgovor za spolno nadlegovanje – le pretveza za spolno zlorabljanje. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    12. 3. 2021  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Film

    Britney Spears se je vse to dogajalo le zato, ker je ženska

    »Kdor zraste pred očmi javnosti, bo tragično končal,« pravi Mara Wilson, nekdanja otroška filmska zvezdnica. Matilda v Matildi, hči Robina Williamsa v Očku v krilu. Še več: »Naša kultura te deklice gradi le zato, da bi jih lahko uničila.« Mara Wilson je nedavno v New York Timesu objavila zelo odmevno kolumno, v kateri popisuje, kako je, namesto da bi praznovala rojstni dan, dajala intervjuje, kako so jo tabloidi razglasili za »razvajenko«, če je rekla, da je utrujena, kako so jo novinarji seksualizirali in že pri šestih mirno spraševali, če ima fanta, kateri igralec se ji zdi najbolj seksi in kaj misli o Hughu Grantu, ki so ga zasačili s prostitutko, kako so se njene fotografije že pri dvanajstih pojavile na spletnih straneh, ki so slavile »foot fetish« (»Vsakič me je bilo sram«), in kako so odrasli moški nenehno komentirali njeno telo. »Hollywood je sklenil, da bo obračunal s spolnim nadlegovanjem v filmski industriji, toda mene na filmskem setu niso nikoli spolno nadlegovali. Spolno nadlegovali so me mediji in javnost.« Ljudje si domišljajo, da si »slavni otroci to zaslužijo«, da torej »sami iščejo«, to pa zato, ker so »slavni in pomembni«. Ironično: to običajno moški rečejo ob posilstvu – saj je sama iskala! Več

  • Tujega nočemo, svojega ne damo!

    Zadnjič me je poklical stari prijatelj, rekoč: si videl, kaj je Janša tvitnil Guyu Verhofstadtu? »Pomiri se. Nisi več vodja kolonialne sile. Niti Slovenija ni Kongo.« Potem je prijatelj dodal: ko sem bral tvoj članek o tem, da nas Janša pelje nazaj v socializem, nisem vedel, ali naj ti povsem verjamem, zdaj – s tem tvitom – pa je Janša kar sam priznal, da je vse v tvojem članku res. Vsekakor, jugoslovanske socialistične oblasti – na čelu z maršalom Titom – so bile navdušene borke proti kolonializmu. Antikolonialnih gibanj v tretjem svetu niso le moralno podpirale, ampak so jih tudi – pogosto skrivaj – financirale. Janša je še vedno tam, del tega boja. Več

  • Zlato tele

    Ameriški republikanci so protislovna bitja: ljudstvo prepričujejo, da se Ameriki obeta novo leto ’68 in da hočejo demokrati vpeljati komunizem, obenem pa se sami obnašajo natanko kot komunisti, navsezadnje, še vedno brezmejno slavijo Donalda Trumpa, ki je pozival k aretaciji in internaciji Hillary Clinton, Joeja Bidna in drugih političnih nasprotnikov, zlorabljal oblast, rušil demokracijo ter podžigal nasilje in državni udar, alias »napad na Kapitol«. Več

  • Nazaj v socializem

    Slovenijo bo v socializem prej pripeljal Janez Janša kot pa levica. Morda pa smo se že preselili nazaj v socializem. Več

  • Naše neverjetno potovanje se šele začenja!

    Ko republikanski senatorji Trumpa niso obsodili, ko je torej Trump v senatu tudi ob drugi ustavni obtožbi obveljal za nedolžnega, so se mnogi zgrozili: pa saj je k vstaji in obračunu s kongresniki in senatorji pozival svoje privržence in ti so potem res vdrli v kongres in iskali kongresnike in senatorje, da bi z njimi obračunali! V senatu so celo predvajali posnetke, na katerih se je videlo, da so se kongresniki in senatorji – in tudi podpredsednik Mike Pence, sicer republikanec, ki je po novem veljal za izdajalca – v zadnjem trenutku izognili trku s Trumpovo drhaljo. Več

  • Filmska revolucija

    Gibanje #MeToo je v Hollywoodu odkrilo nov tip toksičnega moškega – doslej so iz omar padali spolni nadlegovalci, izsiljevalci in posiljevalci, zdaj pa je iz omare padel »kanibal«. In »kanibal« naj bi bil Armie Hammer, zvezdnik filmov Pokliči me po svojem imenu, Osamljeni jezdec, Socialno omrežje, Mož iz agencije U.N.C.L.E. in Rebecca. Vsaj takšna oznaka se ga je oprijela na socialnih omrežjih, ki zadnje tedne strastno premlevajo njegove »kanibalske« perverzije. Različne ženske – bolj kot ne njegove bivše – so namreč razkrile, da naj bi užival v pitju krvi, sekanju prstov, emocionalnem zlorabljanju, zasužnjevanju partneric in posiljevalskih fantazijah. Ena izmed njih je celo razkrila, da naj bi hotel speči in pojesti njeno rebro, druga pa, da naj bi ji v medenico vrezal svoji inicialki. Več

  • Igre je konec

    Te dni je svet – s slovenskimi tviteraši vred, slavnimi in anonimnimi – obsedla zgodba o gikih, brezimnih davidih, ki so zlomili in ponižali slavnega goljata. S pomočjo Robinhooda, relativno nove, netradicionalne in brezplačne aplikacije za borzno trgovanje, ki ima več kot 13 milijonov članov (v času visokofrekvenčnega borznega trgovanja in izredno nizkih marž je brezplačnost trgovalne platforme ključna), in strategiranja na Redditovem forumu r/WallStreetBets, ki ima tri milijone članov, so začeli sunkovito in silovito napihovati vrednost delnic slabo stoječih, neprofitabilnih, propadajočih ali propadlih korporacij, še posebej korporacije GameStop, verige 5000 trgovin, v katerih prodajajo videoigre in ki so pretežno bazirane v vse bolj anemičnih nakupovalnih središčih (poleg tega pa obstoj teh trgovin vse bolj ogroža downloading). A tudi druge firme – recimo Blockbuster, veriga videotek, ki je že dolgo v stečaju, AMC, mreža multipleksov, ki je zaradi pandemije v hudi krizi, in Koss, ne ravno uspešen proizvajalec slušalk, pa BlackBerry, Bed Bath & Beyond, Express in Tootsie Roll – so nenadoma meteorsko poletele. Več

  • »Živi za nič ali umri za nekaj!«

    Wilbur Glenn Voliva, ameriški evangelist, vodja sekte Christian Catholic Apostolic Church, ki je oznanjal, da je Zemlja ploščata, je neprestano napovedoval konec sveta. Najprej je rekel, da bo konec sveta leta 1923 – pa ga ni bilo. Potem je rekel, da bo konec leta 1927 – pa ga ni bilo. Pa ga je napovedal za leto 1930 – pa ga ni bilo. Potem je rekel, da bo konec leta 1934 – pa ga ni bilo. Pa je rekel, da bo konec leta 1935 – pa ga ni bilo. Znova in znova je v svoji napovedi zgrešil, toda publike – vernikov, zlatih prinašalcev darov in dolarjev – ni izgubil. Več

  • Po Trumpu Trump

    Trump je ustvaril privržence, ki izgledajo kot sekta – kot verski fanatiki, ki so pripravljeni zanj umreti. Kar pa ne preseneča – tudi sam je bolj kot na ameriškega predsednika spominjal na voditelja sekte, ki od svojih vernikov pričakuje natanko to: da bodo zanj umrli. Ustvaril je svoje ljudstvo – in tega ljudstva noče deliti z drugimi. To je njegovo ljudstvo. To je njegova lastnina. Z njo lahko počne, kar hoče. Če hoče, lahko svoje ljudstvo pošlje nad Kapitol. Če hoče, ga lahko uniči, pokoplje, pogubi. Več

  • To se lahko zgodi tudi pri nas

    Tako kot se slovenski novinarji zadnje leto počutijo kot dopisniki iz Madžarske ali Poljske, so se ameriški novinarji prejšnji teden – ob okupaciji Kapitola, Trumpovem poskusu državnega udara – počutili kot dopisniki iz kake banana države. Gotovo so se spomnili filma Padec Olimpa, v katerem Severni Korejci zavzamejo Belo hišo in ob katerem so si rekli – oh, to je le za lase privlečena fikcija! To se pri nas ne more zgoditi! Zdaj jim je Padec Olimpa eksplodiral v obraz, s sloganom »v Ameriki lahko vsak postane predsednik« vred. Kim Džong Un se že dolgo ni tako krohotal, še bolj pa se bo, ko bo ameriški State Department objavil naslednje poročilo o položaju človekovih pravic po svetu. Več

  • Bitka za Državljana Kana

    Če si se v šestdesetih letih prejšnjega stoletja sprehajal po Jugoslaviji, je obstajala velika možnost, da si naletel na Orsona Wellesa. Če ni v Beogradu igral v Čudoviti pustolovščini Marca Pola, je v Zagrebu režiral Proces. In če ni v Bosni igral v Bitki na Neretvi, je na Hvaru režiral Globino. Ja, srečal si ga lahko v živo. Jugoslovani so imeli itak občutek, da je ves čas v Jugoslaviji. Nič čudnega, da je dahnil: »V Jugoslaviji že izgubljam ugled, ker tam preživim preveč časa.« Pa se je preselil drugam. Kot vedno. Več

  • Reševanje Amerike

    Ko se je začelo leto 2020, se nam ni niti sanjalo, da vstopamo v distopijo, s kakršno so nas strašili apokaliptični in postapokaliptični filmi. Ali če parafraziram Lenina: niti sanjalo se nam ni, da se nam bodo letos zgodila desetletja, celo stoletja. Več

  • Vohun, ki je prišel s hladnega

    Na začetku septembra 1993 sva z Johnom le Carréjem vletela na Lido, prizorišče beneškega filmskega festivala. Le Carré je vletel z letalom, jaz z avtom, toda oba sva prišla k istemu človeku – ameriškemu režiserju Sydneyju Pollacku. Jaz naj bi z njim naredil intervju, le Carré pa naj bi se z njim dogovoril glede ekranizacije Nočnega receptorja (The Night Manager, 1993), njegovega novega bestsellerja. Pollack je na beneškem festivalu promoviral Firmo (s Tomom Cruiseom), ki se je v Ameriki, kjer je štartala dva meseca prej, že prelevila v huronski hit. Studio je navdušen, kritiki so navdušeni, publika je navdušena – proste roke imam, počnem lahko, kar hočem, je javil Pollack. »Vse sem spustil iz rok in odletel v Benetke,« pravi le Carré v svojih spominih, naslovljenih Golobji tunel (The Pigeon Tunnel: Stories from My Life, 2016). Več

  • Beg pred svobodo

    Tole gotovo poznate: »Povsem na kratko povedano je rezultat vsakega križanja ras tole: zniževanje ravni višje razvite rase, telesno in duhovno nazadovanje ter s tem začetek počasnega obolevanja z zanesljivim napredovanjem bolezni. Takšen razvoj ne pomeni nič drugega kot pregreho zoper voljo večnega Stvarnika. Tako dejanje bo tudi poplačano kot greh.« Pa tole: »Vse, kar danes občudujemo na tej Zemlji – znanost in umetnost, tehniko in iznajdbe –, so samo ustvarjalni dosežki nekaj posameznih ljudstev in izvirno morda ene same rase. Od njih je odvisen tudi obstoj vse kulture.« Pa: »Vse velike kulture iz preteklosti so propadle samo zato, ker je zaradi zastrupitve krvi odmrla prvotna ustvarjalna rasa.« Pa: »Človek, ki ne priznava rasnih zakonov in jih ne spoštuje, zapravlja srečo, ki mu je namenjena.« Pa: »Ljudstva, ki se mešajo ali ki si dovolijo mešanje, grešijo zoper voljo Božje previdnosti.« Pa: »Edini vzrok za odmiranje vseh kultur je mešanje krvi ter s tem pogojeno zniževanje rasne ravni – ljudstva namreč ne propadejo zaradi izgubljenih vojn, ampak zaradi izgube tiste sile odpornosti, ki je lastna samo čisti krvi.« Več

  • Vrhunska freska slovenske viralne psihopatologije in življenja v času tretje Janševe vlade

    Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor pri Generalni policijski upravi, ima občutek, da mu je končno steklo in da si lahko kadarkoli privošči, kar si hoče – dve leti starega volva, novo vetrovko, pico ali počitnice v tujini, poletne in zimske. Nič čudnega – za sabo ima Jezero, Leninov park in Dolino rož. Več

  • Revolucionar

    Diego Maradona je nazadnje treniral Dorados, tretjerazrednega mehiškega drugoligaša iz Culiacána (pri katerem je igralsko kariero končal Pep Guardiola). Ko ga je leta 2018 prevzel, je bil na dnu lestvice, toda na koncu ga je spravil na vrh – do kvalifikacijske tekme za prvo ligo. V prvo ligo se ni prebil, toda naslednje leto se je to ponovilo: Dorados je bil spet na dnu lestvice in spet so pripeljali Maradono, ta pa je ekipo spet pripeljal do konca – do kvalifikacijske tekme za prvo ligo. In spet ni šlo. Več

  • Kdo je zdaj banana republika?

    Britanski pisatelj Simon Louvish je pred leti objavil roman Vstajenja (Resurrections), v katerem Hitler leta 1925 emigrira v Ameriko. V Nemčiji pridejo na oblast komunisti, zato z drugimi nacističnimi veljaki pač zbeži. V Ameriki ga čudovito sprejmejo. Vključi se celo v politiko in z leti postane senator. V času hladne vojne in protikomunistične histerije sproži svojo rasistično in antisemitsko demagogijo, ki ni brez judovskih in črnskih žrtev. Ameriki skuša prodati nacizem, ker pa se ni rodil tam, ne more kandidirati za predsednika. Več