Nakupovanje zalog še ne pomeni panike

Pogled strokovnjakov za krizno komuniciranje v primeru pandemij

Čakanje na prvi potrjeni primer novega koronavirusa pri nas (V Sloveniji potrjen prvi primer koronavirusa) so zaznamovale obtožbe o slabi pripravljenosti in odzivnosti državnih institucij na eni ter cinične pripombe o paničarjenju ljudi, ki so se odločali za ustvarjanje zalog osnovnih potrebščin, na drugi strani. Vse to se dogaja v času, ko še ne vemo, kako hudo bo epidemija prizadela našo državo in preostale dele sveta. In v takem času je pošiljanje pravih sporočil v javnost izjemno pomembno.

Dr. Peter Sandman in Jody Lanard sta eden najboljših svetovnih tandemov s področja kriznega komuniciranja. Jody Lanard je zdravnica in nekdanja svetovalka za komuniciranje v primeru pandemij pri Svetovni zdravstveni organizaciji, njen soprog Peter pa eden od utemeljiteljev znanosti kriznega komuniciranja, ki zadnjih 25 let deluje kot neodvisni svetovalec.

V teh dneh opozarjata, da predstavniki oblasti po svetu preveč upanja polagajo v zajezitev pandemije. Uspešnost tovrstnih ukrepov pa se zdi iz dneva v dan manj verjetna. »Po najinem mnenju je ključno javnost pripraviti na zelo veliko verjetnost, da bodo ukrepi za zajezitev, za ustavitev pandemije, spodleteli.« Veliko verjetneje je, poudarjata, da bodo ti ukrepi predvsem pomagali pri upočasnitvi širjenja okužb. In to je pomemben učinek, saj daje ljudem na voljo več časa za priprave, hkrati pa zmanjšuje možnost za preobremenjenost zdravstvenega sistema. A javnosti ne bi smeli zavajati, da je širjenje okužbe še mogoče zaustaviti.

Krizni trenutki od vodilnih zahtevajo sporočila, ki vsebujejo odločnost in upanje, ne pa optimizem.

Pristojni pa bi se morali med tem pri opisovanju razmer osredotočiti na najverjetnejši scenarij. »V tem primeru je to po najinem mnenju obsežno širjenje okužbe. Krizni trenutki od vodilnih zahtevajo sporočila, ki vsebujejo odločnost in upanje, ne pa optimizem.«

Zdi se namreč, da se želijo pristojni na vsaj način izogniti kasnejšim očitkom, da so z odzivom pretiravali. »Želiva si, da bi vlade skušale svoje državljane čustveno pripraviti na morebitne scenarije. Namesto tega si očitno želijo, da bi javnost situacijo ignorirala ali bila zgolj majceno zaskrbljena.«

Dejstvo je, da je v tej »igri« pravzaprav nemogoče zadeti popolno ravnovesje, opozarjata Sandman in Lanardova. Če se kasneje izkaže, da je šlo za hudo pandemijo, bo javnost od pristojnih zahtevala pojasnila, zakaj je niso bolje pripravili in opozorili. Če se izkaže, da je izbruh bolezni minil brez večjih težav, bodo obtoženi zapravljanja denarja in vzbujanja nepotrebnih skrbi. A hkrati na srce polagata preprosto resnico: »Preveč svareča sporočila je mnogo laže odpustiti kot preveč pomirjujoča.« Bolje je ostati na varni strani. Podobno prepričanje je prejšnji teden za Financial Times izrazil legendarni virolog, eden od odkriteljev virusa ebole, dr. Peter Piot, direktor Londonske šole za higieno in tropsko medicino: »Raje vidim, da me obtožijo pretiravanja, kot tega, da nisem opravljal svojega dela.«

Kar se tiče obveščenosti javnosti, je po mnenju Jody Lanard dolžnost pristojnih, da skušajo v ljudeh poustvariti občutke, ki jih doživljajo sami. »Javnost ne bi smela biti bolj prestrašena ali bolj pomirjena kot vladni predstavniki in medicinski strokovnjaki.«

Izogibanje strašenju ljudi za vsako ceno je lahko tudi kontraproduktivno. »Vladajoči bi morali naučiti dopustiti možnost, da bo javnost prestrašena, ne da bi to avtomatsko enačili s paniko in histerijo.« Vsaka pandemija ima nekaj tako imenovanih »o moj bog trenutkov«, denimo prvi primer, prva smrt, prvi otrok v kritičnem stanju ipd. Odgovorni bi morali javnost vnaprej pripraviti na te trenutke.

Poudarjanje zgolj standardnih higienskih ukrepov, kot so umivanje rok in pravilno kašljanje, v primeru bližajoče se pandemije po mnenju Sandamana in Lanardove ni zadostno. »Slišati bi morali nasvete, kot so: Poskušajte si zagotoviti nekajmesečno zalogo zdravil na recept. Razmislite, kako boste skrbeli za morebitne okužene družinske člane, ne da bi se okužili tudi sami. Poskušajte se odvaditi dotikanja obraza ... Priporočava tudi, da si ljudje počasi začnejo pripravljati zalogo trajnih živil, ki bi jim omogočala nekaj tednov življenja v izolaciji.«

Kot nam je po elektronski pošti napisal dr. Sandman. »Vnaprejšnjega izvajanja previdnostnih ukrepov ne moremo enačiti s paniko.«