V ponedeljek bo življenje v Sloveniji drugačno

Nekateri smo javni uslužbenci in imamo dolžnost do javnosti

Na fotografiji je Alessia Bonari, mlada medicinska sestra iz Milana po nekaj urah nošenja zaščitne opreme ...

Na fotografiji je Alessia Bonari, mlada medicinska sestra iz Milana po nekaj urah nošenja zaščitne opreme ...
© Instagram

Težke razmere iz nas potegnejo najslabše in najboljše. Po zgolj nekaj dneh tega se pri nas že kaže, da bo tudi tokrat tako. Ali je čas za razmislek o naši odgovornosti in dolžnosti, da ostanemo človeški? Vsekakor.

Veliko govora je o nas, javnih uslužbencih, ki smo bojda paraziti, prisesanci, lenuhi … Včeraj ni nihče želel odnesti vode, krofov in sendvičev do lačnih voznikov tovornjakov na Obrežju, ki stojijo v dolgi koloni in čakajo na vstop na Hrvaško. Na koncu so to odnesli policisti. Javni uslužbenci.

Vsak dan se različno zdravstveno osebje ukvarja z bolnimi, jeznimi, nasilnimi, prestrašenimi … Specialisti, ki so se odločili za dermatologijo, morajo po sili razmer delati v povsem drugih pogojih, kot so se odločili. Vendar delajo. Včeraj je eden takšne stal za menoj v trgovini. Po 13 urah dela brez prestanka. Javni uslužbenec.

Upam, da bomo javni uslužbenci pomočnih poklicev, psihologi, mladinski delavci, socialni delavci, socialni pedagogi, psihosocialni svetovalci in drugi zmogli toliko osebne integritete, da se ne bomo zgolj poskrili v luknje in čakali, da mine.

Včeraj sem tudi slučajno srečal dva moja bivša kolega, pravosodna policista. Ali mogoče veste, kako bo videti življenje na Povšetovi, če se pojavi virus? Vas zanima zaščitna oprema za osovražene paznike? Še vedno bodo morali vsak dan delati na nekaj kvadratnih metrih. Javni uslužbenci.

In tako pridem do nas, ki delamo v pomočnih poklicih. Nekje v preteklosti smo sprejeli odločitev, da bomo delali z ljudmi v stiski. In tudi zdaj ne moremo reči, da bomo delali samo z računalniki, ker nas bodo ljudje potrebovali. Bolni, prestrašeni, jezni, žalostni … Ljudje v stiski. Upam, da bomo javni uslužbenci pomočnih poklicev, psihologi, mladinski delavci, socialni delavci, socialni pedagogi, psihosocialni svetovalci in drugi zmogli toliko osebne integritete, da se ne bomo zgolj poskrili v luknje in čakali, da mine. Nekateri smo javni uslužbenci in imamo dolžnost do javnosti.

V ponedeljek bo življenje v Sloveniji drugačno. Zaupam v treznost Civilne zaščite in spoštujem njihova navodila. Sporočam pa, da smo pripravljeni pomagati, kjer je potrebno. In potrebno bo … ne glede na to, koliko želimo verjeti, da bo kar minilo.

Zapis je bil prvotno objavljen na blogu MaticMunc.net >>

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.