Karantenski dnevnik z druge strani goriškega zidu

Povsem neodgovorno in nerazumljivo, da so nekateri Goričani preskakovali ovire na meji, da so se lahko zatekli v najbližji slovenski bar 

© Dominik Šik Vukovič

9. marec 2020: Odhajajoči slovenski minister za zdravje Šabeder je napovedal, da bodo na meji z Italijo uvedli nadzor. S tem ukrepom naj bi upočasnili naraščanje števila okuženih z virusom covid-19. S tem ukrepom pa bodo močno otežili življenje vsem, ki živimo na obeh straneh slovensko-italijanske meje in večkrat dnevno prečkamo mejo.

Med osrednjimi večernimi poročili na nacionalki je imel nagovor premier Conte. Po nedeljski uvedbi karantene v Lombardiji in nekaterih občinah v drugih deželah, je sedaj celotna država v karanteni. Povsod je rdeča cona. Za vse veljajo strožji ukrepi, torej tisto, kar je do sedaj veljalo le za starejše od 75 let in tiste s kroničnimi boleznimi. To je zlato pravilo: “ostani doma, razen v nujnih primerih.” Z jutrišnjim dnem smo vsi, ki prebivamo v Italiji, v karanteni do 3. aprila.

Povsod je rdeča cona.

Šole in vrtci bodo povsod zaprti, kulturnih in športnih prireditev ne bo. Italija se bo izklopila za tri tedne. Upam, da bodo ljudje končno upoštevali navodila strokovnjakov in vladnih predstavnikov. Ukrepi, vladni dekreti, navodila in nasveti za preprečitev nadaljnjega širjenja koronavirusa, so povsem brezpredmetni, če jih ljudje ne upoštevajo. Conte je v svojem nagovoru poudaril tudi dejstvo, da bomo morali spremeniti navade, če bomo želeli zaustaviti širjenje koronavirusa. Ima povsem prav.

V Furlaniji - Julijski krajini so že dva tedna v veljavi izredne razmere, a nekateri ljudje se še vedno vedejo povsem brezbrižno. Še vedno potujejo, tudi v kraje, kjer je v veljavi karantena, hodijo na aperitive, imajo skupne večerje v krogu prijateljev, se objemajo in poljubljajo ko se srečajo na ulici. Sosed Marco je npr. včeraj odpotoval za teden dni k sorodnikom v Neapelj, in to kljub temu, da so daljša potovanja znotraj države že dalj časa odsvetovana s strani zdravstvenih strokovnjakov.

Prvi dan karantene

10. marec 2020: Prvi dan karantene. Mesto je še bolj mirno. Nekateri trgovci, ki imajo trgovine ali lokale v središču Gorice, že oznanjajo, da jim je promet močno upadel. Vsaj za tretjino nižje dohodke beležijo. Lastnik bara v priljubljenem nakupovalnem središču pa pravi, da ima kar dvotretjinski upad prometa.

V živilskih supermarketih pa ni moč opaziti tovrstnega trenda, prej nasprotno. Zjutraj je bilo v trgovini na obrobju Gorice ogromno ljudi, ki so v dolgih vrstah čakali na blagajnah. Na tla so zaposleni nalepili izolirni trak, ki stranke ‘opozarja’ na vladni ukrep enega metra varnostne razdalje, ki velja tako v trgovinah, kot v barih. Slednji morajo po 18h zapreti svoja vrata.

Na meji še vedno ni kontrole, še vedno ni ljudi, ki bi ustavljali vozila, potnikom pa merili telesno temperaturo. Vse nenujne odhode od doma lahko italijanska policija ustrezno sankcionira z globo ali celo z zaporom. Kljub temu pa vladni dekret določa, da se ljudje v karanteni lahko rekreiramo na prostem, a zgolj pod pogojem, da tega ne počnemo v skupini.

Ne sme nas prevzeti lažen občutek varnosti, češ, to se pa v Sloveniji že ne more zgoditi. Še 15 dni nazaj je v Italiji bilo le 76 potrjenih primerov okužbe, danes jih je pa že več kot 10.000.

Selitev med kraji v Italiji je upravičena le v redkih primerih, bodisi iz zdravstvenih razlogov, bodisi iz službenih, poslovnih razlogov. S seboj pa je potrebno imeti potrdilo, ki ga lahko ljudje tudi sami izpolnimo in kjer navedemo razlog ter traso poti. Tako bo Italija lažje nadzirala (interne) selitve in migracije ter “ustrezno ukrepala” v primeru, da nekdo potuje iz posameznega "žarišča" novega koronavirusa.

Zvečer je slovenski premier v poslavljanju Šarec oznanil, da je ukazal zapreti mejo z Italijo. Najhujše more so se uresničile. Slovenija bo zaprla mejo za ves potniški promet! Skopirali so avstrijski ukrep ter ga prilepili še na slovensko mejo. Hermetično zapiranje mej spada v politični teater krepitve nacionalizma. Da je zaprtje mej neučinkovito in neuspešno sredstvo proti širjenju virusnih okužb, sta na dosedanjih spodletelih primerih, prikazala Julia Belluz in Steven Hoffman v članku, ki je bil že konec januarja objavljen na Voxu.

Kritika francoskega predsednika Macrona, napovedanemu ukrepu slovenske in avstrijske vlade, je povsem na mestu. Kljub temu pa nas ne sme prevzeti lažen občutek varnosti, češ, to se pa v Sloveniji že ne more zgoditi. Še 15 dni nazaj je v Italiji bilo le 76 potrjenih primerov okužbe, danes jih je pa že več kot 10.000.

Drugi dan karantene

11. marec 2020: Drugi dan karantene. Včerajšnje dogajanje v Sloveniji je poskrbelo za nelagodje, anksioznost, tudi strah, da bo meja kmalu res neprodušno zaprta. Vsakih par minut osvežujem spletne strani lokalnih in nacionalnih medijev, da vidim, če so mejo že blokirali. Od jutra prost pretok velja le še za kapital. Vsi, ki nismo kapital, smo izgubili to temeljno pravico. Seveda v imenu varovanja javnega zdravja.

© Dominik Šik Vukovič

Težko bo zdržati do 3. aprila v karanteni, brez možnosti, da bi prečkal mejo. Nekaterih stvari se v Italiji pač ne dobi, med te sodi tudi Mladina. Mar to pomeni, da si moram poiskat švercerja, ki mi bo prek meje spravil petkovo izdajo? In to vsaj še trikrat. Ali je to pač opravičljiv razlog, da zapustim dom in odidem do najbližje slovenske trafike?

Adriano se je javil, pravi, da je dokaj dobro. Tudi on je v samoizolaciji, le dan pred uvedbo splošne karantene po vsej državi se je vrnil nazaj v Rim. Čas karantene namerava posvetiti študiju in branju, predavanj prek spletna pa na njegovi fakulteti, ne bo.

Danes je šele drugi dan karantene, sosedje pa že na pamet poznajo vse skladbe z albuma Cloudless, prvenca Jakoba Kobala. Morda bi lahko počasi zamenjal CD? Sicer pa, itak grem kmalu na en sprehod, tako, da bodo kmalu imeli mir. Preveč lep dan je, da bi ves dan posedal doma. Malo rekreacije ne bo škodilo, tudi glava si bo malo odpočila.

Država zaenkrat obljublja le pomoč gospodarstvu. Kaj pa prekarcem?

V teh težkih časih me v dobro voljo spravljajo dnevni premisleki Giulia Cavallija, ki je včeraj na problem pomanjkanja bolnišničnih postelj na oddelku za intenzivno nego pogledal z drugega gledišča. Italija je v zadnjih dvajsetih letih, zaradi skromnega financiranja zdravstvenega sistema, število teh postelj zmanjšala za tretjino. Ne vlagaš dovolj denarja v javno zdravstvo, v času epidemije pa od zdravstvenih delavcev pričakuješ nemogoče napore, celo čudeže.

Danes pa je v premislek ponudil idejo o univerzalnem dohodku koronavirusa. Morali bi tudi o tem razmišljati. Zaradi karantene se bodo številni ljudje, ki morajo delati, če želijo preživeti, torej vsi, ki so prekarno zaposleni, znašli v težavah. Najemnine in davki niso v karanteni, njihovo delo in posledično tudi mizeren dohodek, pa je v karanteni. Država zaenkrat obljublja le pomoč gospodarstvu. Kaj pa prekarcem?

Problem, ki ga odpira slovenska napoved zapiranja mej je v tem, da ni jasnih navodil. Ljudje, ki živimo na ogroženem območju, ne vemo natančno kaj lahko in kaj ne. Sprva so napovedovali zdravstveni in varnostni nadzor na meji, nato blokado meje, danes pa naj bi na šestih mejnih prehodih uvedli kontrolo, ostale cestne povezave med Slovenijo in Italijo pa zaprli. V takih kriznih situacijah sta jasna in natančna komunikacija ključ do zaupanja ljudi v državni aparat. V nasprotnem primeru prevladajo govorice, lažne novice, dezinformacije, teorije zarot, ki ljudi še bolj zmedejo, saj res več ne vedo kaj je dovoljeno in kaj je prepovedano, kaj je res in kaj ni.

Na ulicah ni veliko ljudi. Pred odprtimi trgovinami ljudje čakajo, da oseba pred njimi konča z nakupom, šele nato vstopijo. Očitno so končno spoznali, da ni najbolj priporočljivo, da v lokal, ki meri 20 kvadratnih metrov, vstopi po 5 oseb hkrati. Tudi spoštovanje enometrske razdalje so ljudje v popolnosti upoštevali. Po neprestanem lajnanju o pravilih obnašanja za preprečitev nadaljnjega širjenja koronavirusa na vseh mogočih mestih, torej na spletu, med televizijskimi oglasi, v časopisih, v zloženkah, so ljudje končno začeli spoštovati priporočila vlade in strokovnjakov.

Tretji dan karantene in osemnajsti izrednih razmer

12. marec 2020: Tretji dan karantene in osemnajsti izrednih razmer. Danes so zaprli še vse bare, restavracije in ostale trgovine, ki ne prodajajo živil. Res ni bilo logično, da so bili bari odprti do 18h, a ljudje naj bi domove zapuščali le v nujnih primerih. Odhod v bar je torej nujni primer? Brez kave v priljubljenem baru ne moremo preživet?

Na mejnih prehodih so postavljene barikade, od včeraj zvečer lahko na goriškem, ljudje in blago vstopata, v in iz Slovenije, le na mejnem prehodu Vrtojba. Glede na prvotne obljube o hermetični zapori na meji, je ta rešitev še kar OK. Definitivno vpliva na naša življenja, a še vedno lahko dokaj normalno živimo. Predvsem vsi s slovenskim državljanstvom, ki lahko brez težav prehajamo mejo. Nadzorniki merijo telesno temperaturo le tujcem pri vstopu. Kdor ima povišano telesno temperaturo in nima slovenskega državljanstva, pač ne sme vstopiti v Slovenijo.

Situacija v Lombardiji je zares kritična, tudi zato je v Italiji tako visok odstotek smrtnosti med okuženimi z virusom covid-19. Kdor nima dovolj velikih možnosti za preživetje in ni dovolj srečen, da ga prepeljejo v deželo, kjer so postelje in oprema še na voljo, pač umre. Jebiga, kaj pa si tako star. Zakaj si se okužil, če pa veš, da smo skoraj dve desetletji zanemarjali ustrezno financiranje zdravstvenega sistema? In povprečna starost umrlih? 80 let, torej gre za ljudi, ki imajo že tako kup zdravstvenih težav.

© Dominik Šik Vukovič

Kljub vsem alarmom pa nekatere športne zveze in športna združenja še vedno vztrajajo pri igranju tekem, organizaciji dirk, izvedbi turnirjev. Četudi pred praznimi tribunami, je to nevarno za zdravje športnikov, ki seveda kljub svojim izjemnim sposobnostim, niso imuni. Okužbo s koronavirusom so potrdili pri italijanskem nogometašu Ruganiju, pa pri francoskem košarkarju Gobertu, kolumbijskem kolesarju Gavirii. Tudi zdravje ljudi, ki sodelujejo pri organizaciji takih prireditev, je ogroženo. Za našo zabavo morajo ogrožati lastno zdravje? Je mar res pomembnejši denar od zdravja ljudi? Tudi šport se ustavlja, saj je nenazadnje le del družbe, zato je to povsem razumna odločitev, poteza. Liga NBA je zaustavila tekmovanje, enako je storila tudi Evroliga, tudi Uefa je končno ustavila Ligo prvakov in Evropsko ligo, teniški turnirji so za naslednjih šest tednov odpovedani, le kolesarji še vrtijo pedala na dirki Pariz-Nica.

Ker je zaloga sadja v stanovanju skoraj pošla, sem se odpravil v bližnji supermarket. Oddelek sadja in zelenjave je bil povsem izropan, kljub temu, da je bilo v trgovini malo število strank.

Ker je zaloga sadja v stanovanju skoraj pošla, sem se odpravil v bližnji supermarket. Oddelek sadja in zelenjave je bil povsem izropan, kljub temu, da je bilo v trgovini malo število strank. Preostale police so bile povsem polne.

Videmska cesta, ki povezuje Gorico z Vidmom je bila v času popoldanske prometne konice povsem prazna, opustela. V normalnih razmerah je cesta prepolna voznic in voznikov, ki se z dela vračajo v domač kraj. Gneča je najmanj kar lahko pričakujemo ob tej uri. Danes je cesta samevala. Življenje se je močno, skoraj popolnoma umirilo. V Ločniku, kraju blizu Gorice, sta bili odprti le trafika ter lekarna. Vsi ostali lokali so bili zaprti, od papirnic, frizerjev, barov, gostiln, do kozmetičnih salonov.

Četrti dan karantene

13. marec 2020: Četrti dan karantene je pozdravilo deževno jutro, ki se je do poldneva prevesilo v oblačen dan. Danes se niti do Cerja ne vidi. Po včerajšnjem spodletelem poskusu nakupa sadja, se danes odpravim v drugi supermarket, kjer običajno nakupujemo. Tam so police obilno založene, tudi sadja in zelenjave je na pretek. Vse je popolnoma normalno, z izjemo ljudi, ki se držijo metra razdalje, spoštujejo osebni prostor sočloveka. Veliko jih ima zaščitne maske, vsem pa je skupno, da so do ostalih kupcev nekoliko nezaupljivi. Zdi se, da je vsakdo lahko nevaren za naše zdravje, da je vsakdo lahko okužen pa tega sploh ne ve, da nas lahko vsakdo okuži. Pravo nelagodje, paranojo, tesnobo je videti v očeh ljudi, ki zgolj nakupujejo najnujneše. Izgubili smo zaupanje do soljudi in to me skrbi.

Karantena je seveda tudi dobra priložnost za premislek. Šele sedaj, ko smo nekaj “izgubili”, se končno zavedamo kaj vse jemljemo za povsem samoumevno, pa to sploh ni. Npr. druženje in obiski nam ljubih oseb, obiskovanje šole ali službe, prosto gibanje, tudi prehajanje odprtih schengenskih mej, potovanja itd. Morda bomo od zdaj dalje čutili večjo empatijo do ljudi, ki teh pravic in svoboščin sploh nimajo. In to vsak dan, ne le v času karantene.

Pravo nelagodje, paranojo, tesnobo je videti v očeh ljudi, ki zgolj nakupujejo najnujneše. Izgubili smo zaupanje do soljudi in to me skrbi.

Včerajšnji poziv slovenskih infektologov k takojšnji zaustavitvi javnega življenja je korak v pravo smer. Odlično so poudarili, da je posameznik odgovoren za širjenje okužbe ter, da jo lahko le skupaj zajezimo. Res je in zato je povsem neodgovorno in nerazumljivo, da so nekateri Goričani preskakovali ovire na meji, da so se lahko zatekli v najbližji slovenski bar. Goriški župan Ziberna jih je označil za "idiote, ki jim ni mar za lastno zdravje". Ne le to, povsem menefregistični in brezbrižni so tudi do kolektivnega, javnega zdravja.

Vreme naj bi ostalo še ves dan kislo, očitno bo danes rekreacija odpadla. Bo pa čas za šahiranje. Pa za branje. Pa za počitek. Pa za užitek.

Iz Vrtojbe prihajajo zaskrbljujoče novice, ljudje po več ur čakajo na vstop v Slovenijo. To je prava katastrofa za vse Slovence, ki poslujejo ali delajo v Italiji. Ter seveda tudi za vse Italijane, ki delajo ali poslujejo v Sloveniji. Slovenija je z zaporo mejnih prehodov v somestju Gorice, Nove Gorice in Šempetra, naredila veliko napako. Dovolj bi bilo, da bi en mejni prehod pustili odprt za vse tiste, ki večkrat dnevno prečkajo mejo. Tako pa nas zdaj razdvaja "goriški zid" v slogu Berlinskega zidu. Na drugi strani zidu so tako ostali sorodniki in prijatelji, upam, da le začasno.

Peti dan karantene

14. marec 2020: Peti dan karantene je spet vetroven in oblačen. Sprehod ali rekreacija v naravi tudi danes ne prideta v poštev. Očitno bo treba kondicijo ohranjati po recepturi Pan Shancuja, ki je v času kitajske karantene, na domu pretekel kar 66 kilometrov. Ja, tudi doma lahko tečemo, le dovolj iznajdljivi in vztrajni moramo biti. Med italijanskimi športniki, ki prek svojih profilov na družbenih omrežjih spodbujajo ljudi, da naj ostanejo doma, se je razširil "plank" izziv, kjer se športnica oz. športnik za nekaj sekund posname med izvedbo vaje. Nogometaš Torina Lorenzo De Silvestri, si je med vajo, na hrbet postavil likalno desko.

Čez noč se je vse spremenilo.

Danes je bila tudi zadnja etapa kolesarske dirke med Parizom in Nico. Na Azurni obali so kolesarji v okrnjeni konkurenci, saj nekatere ekipe zaradi zdravstvenega tveganja na dirko niso poslale ekip in osebja, končno zaključili dirko. Jutrišnja osma etapa je odpovedana. Tudi kolesarje čaka zaslužen počitek in priprava na morebitne aprilske dirke. Pod vprašajem je tudi italijanski Giro, ki bi moral potekati v drugi polovici maja. Pa tako sem se ga veselil, vsaj dve etapi sem si želel ogledati. Imel sem že pripravljen načrt kje in kako bom spremil kolesarsko karavano. Zdaj pa je vse v negotovosti. Čez noč se je vse spremenilo.

15. marec 2020: Šesti dan karantene je v naših krajih, v italijanskih žariščih pa so nekateri ljudje že 24 dni v karanteni. Nakupovalni centri bodo še deset dni zaprti, izjema so le supermarketi z živili, ki so odprti vsak dan. Namesto šopinga si lahko privoščimo kakšno knjigo ali pa ogled filma. Privoščimo si lahko tisto, kar že tedne ali celo mesece odlašamo, ker pač nikoli nimamo časa. Privoščimo si lahko tišino, ki jo izgubimo z neprestanim hitenjem po opravkih. Privoščimo si lahko lenobo, ki je zaradi naše neprestane povezanosti in večopravilnosti že prava redkost. Erling Kagge bi bil ponosen, da nam je uspelo. Tišina je čudovita, ker takrat šele zares slišimo.

Kje pa je sedaj evropska solidarnost?

Včeraj je DiEM25 zagnal spletišče Euroleaks, kjer so sedaj objavljeni vsi transkripti z zasedanj Evroskupine, v času (ne)reševanja grške dolžniške krize leta 2015. Težko bi izbrali boljši čas za objavo, saj nam obvezna karantena ponuja priložnost za poglobljeno prebiranje dokumentov.

Fontana, član Salvinijeve Lige in predsednik Lombardije, dežele kjer je več kot polovica vseh potrjenih okužb v državi, je sporočil, da na pomoč obremenjenim zdravstvenim delavcem prihajajo okrepitve. Kitajska, Kuba in Venezuela bodo poslale zdravstvene delavce, ki bodo pomagali italijanskemu osebju pri reševanju življenj. V času pandemije tudi politični nasprotniki postanejo zavezniki. Kje pa je sedaj evropska solidarnost? Kaj pa cežatlantsko partnerstvo?

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.