Pia Nikolič

17. 3. 2020  |  Družba

Pregon študentov iz domov

Zaradi epidemije novega koronavirusa je vlada odločila, da se morajo študenti izseliti iz študentskih domov. Pravnica Barbara Rajgelj ocenjuje, da gre za nezakonito potezo. 

Cimri v študentskem domu

Cimri v študentskem domu
© Borut Krajnc

Prebivalci študentskih domov se morajo zaradi omejevanja širitve novega koronavirusa začasno izseliti. Tako je odločila nova vlada Janeza Janše. »Zbiranje ljudi v študentskih domovih po Sloveniji je prepovedano, kar pomeni, da morajo študentske domove zapustiti vsi stanovalci študentskih domov.« Med tiste izjeme, ki lahko v domovih ostanejo, so študenti, ki imajo stalno začasno prebivališče v študentskem domu, študentske družine in tuji študenti ter gostujoči profesorji, ki jim je zaradi trenutnih razmer onemogočena vrnitev domov. Vsi ostali so se morali odseliti že včeraj.

Vlada je o tem odločila v nedeljo, še preden je ob polnoči prenehala delovati celotna javna prometna infrastruktura. Že nekaj dni je zaradi preventivnih zdravstvenih razlogov zamrznjeno tudi delovanje spletne strani prevozi.org, ki jo študenti pogosto uporabljajo za prevoz iz mesta študija v domači kraj. Problem s prevozom pa ni edini, ki trenutno pesti prebivalce domov. Nekateri so tam ostali zaradi delovnih obveznosti, zaradi samoizolacije ali zato, da ne bi ogrozili svojih staršev in drugih (starejših) sorodnikov. Spet drugi ugotavljajo, da v odloku piše, da je prepovedano le zbiranje, nič pa ne piše o bivanju v domovih in se sprašujejo ali je to dvoje nujno povezano. Prisilna in nenadna izselitev se jim zato zdi dodatno neutemeljena.

V domovih se trenutno sicer ne nahaja prav veliko prebivalcev. Predsednik enega od domov v Rožni dolini ocenjuje, da je ostalo v povprečju samo dvajset do trideset še bivajočih posameznikov na stavbo. Študenti so v domovih torej bolj izolirani, kot bi lahko bili doma. Če dom seveda imajo. Na uradnem Twitter profilu Ministrstva za šolstvo so popoldne sicer objavili, da so iz odloka izvzeti študenti, »ki imajo v ŠD stalno prebivališče in vsi, ki nimajo kam,« vendar tega dodatka še niso objavili na nobeni od uradnih strani študentskih domov. Prav tako niso zapisali, kako definirajo študente, »ki nimajo kam«. Študentski svet stanovalcev Rožne doline je v svojem odzivu odlok označila za »pomanjkljiv, saj v njem še zdaleč niso zavzete vse skupine študentov, ki bi mogle ohraniti pravico do bivanja v ŠDL«. Vlado pozivajo naj ukrep premisli in jim poda bolj dodelan predlog. V domovih naj bi se namreč zadrževali tudi študenti, ki kažejo nekatere znake okužbe in »čakajo rezultate testov, ter študenti, ki so bili v stiku z obolelimi in še ne kažejo znakov.« Svet v odzivu opozarja še, da »če bi take ljudi poslali domov, bi ogrožali življenja rizičnih skupin«.

Zakon pravi, da lahko minister za zdravje odredi prepoved zbiranja ljudi po šolah, kinodvoranah, javnih lokalih in drugih javnih mestih, dokler ne preneha nevarnost širjenja nevarne bolezni. Ne navaja pa pravic glede prepovedi bivanja.

Komaj nekaj dni nazaj se je vendar odvijalo še povsem običajno študentsko življenje, ki vključuje veliko družabnih stikov. Možnosti okužbe je bilo zato lahko veliko. Inkubacijska doba, ki lahko traja tudi več kot deset dni, pa vmes še ni potekla. Zaradi več primerov, ki danes že vedo, da so se ob koncu tedna zadrževali na študentskih zabavah, kjer se je izkazalo, da je bil nekdo okužen, je več združenj že začelo objavljati osebne zgodbe posameznikov, ki se še zadržujejo v domovih, pod skupnim trendom #delimsvojozgodbo. Študentje fakultete za farmacijo so na primer objavili zgodbo anonimneža, ki je bil v petek na zabavi s posameznikom, ki takrat še ni kazal znakov okužbe. Kasneje je zbolel, okužil pa najverjetneje vseh ostalih dvajset ljudi, ki so se zabave udeležili. Veliko število takih posameznikov je med vikendom že odpotovalo domov in s tem razširilo okužbo. Zdaj pa jo bodo verjetno morali razširiti še vsi tisti, ki jih podijo iz domov, z izjemo študentov medicine, ki so nastanjeni v Oražnovem domu v Ljubljani. Študenti zadnjih letnikov medicine že od začetka prejšnjega tedna pomagajo prek telefona odgovarjati na številna vprašanja v zvezi s koronavirusom. Dvanajst študentov bo zato z bivanjem in prostovoljno pomočjo prek telefona lahko nadaljevalo. Ali bodo lahko z bivanjem nadaljevali tudi drugi, pa bomo videli kmalu.

Pravnica Barbara Rajgelj je na primer že javno objavila, da se ji zdi odlok nezakonit, saj »posega v več ustavno zagotovljenih pravic stanovalcev, ti posegi pa nimajo podlage v Zakonu o nalezljivih boleznih«. Zakon namreč pravi, da lahko minister za zdravje odredi prepoved zbiranja ljudi po šolah, kinodvoranah, javnih lokalih in drugih javnih mestih, dokler ne preneha nevarnost širjenja nevarne bolezni. Ne navaja pa pravic glede prepovedi bivanja. Zato Rajgelj opozarja, da gre pri odloku za dve večji kršitvi. Za poseganje v pravico bivanja in za poseganje v zasebno sfero, ker »posega v človekovo pravico do zasebnosti (35. člen USR) in v nedotakljivost stanovanja (36. člen USR)«. Nenazadnje pa še navaja, da tudi v primeru morebitne zaostritve ukrepov »ne bi bilo dopustno prepovedati zbiranja v zasebnih prostorih, lahko pa bi se [...] prepovedalo, oziroma omejilo ’gibanje prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih’, kar pomeni, da ljudi, ki v zasebnih prostorih že bivajo, ni dopustno iz njih izseljevati, lahko pa bi se jim prepovedalo oziroma omejilo gibanje iz enega domovanja v drugega«.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.