Iz kraja v Sloveniji z največ okuženimi: »Vesel sem, da živim med takšnimi ljudmi«

Objavljamo zapis iz Šmarja pri Jelšah, kjer je po neuradnih ocenah občine okoli 300 okuženih s koronavirusom, bolezen je našla pot tudi v dom starejših občanov

Objavljamo zapis iz kraja z najvišjim odstotkom obolelih za koronavirusom v državi. Po neuradnih ocenah občine je v Šmarju pri Jelšah okoli 300 okuženih, bolezen je našla pot tudi v dom ostarelih. Direktor šmarske knjižnice Marko Samec je eden najvidnejših intelektualcev v kraju; njegov zavod je bil prva šmarska ustanova, ki se je ob izbruhu koronavirusa zaprla, odločitev pa je podprla tudi občina kot ustanoviteljica knjižnice. Samec je nemudoma presodil, da je tveganje za člane knjižnice, med katerimi prednjačijo starejši ljudje, preprosto preveliko – že kmalu se je pokazalo, da je imel še kako prav.

Zdaj deli usodo svojih sokrajanov in v skoraj popolni izolaciji čaka, da se bo bolezen umaknila.

Njegov zapis spodaj objavljamo v celoti, več pa si lahko preberete v reportaži v aktualni številki Mladine (Naše malo mesto), v katero so vključene številne izjave krajanov in tudi intervju z direktorjem šmarske knjižnice v celoti. 

"Preživljanje časa v karanteni je odlična priložnost, da delamo tudi tisto, za kar mislimo, da ga nikoli nimamo. Sam uživam ob gledanju filmov, ki sem jih že večkrat, pa so tako dobri, da me vsakič naučijo kaj novega. Končno dovolj spim. Z ženo igrava šah. Hodiva na daljše sprehode. Ustvarjam in se igram. Na domačih policah je toliko knjig, da jih nikoli ne zmanjka. V čakalni vrsti je že več let en maketarski projekt in morda bo končno čas tudi zanj. Skratka, karantena ne more biti tako dolga, da bi mi postalo dolgčas. Precej je tudi dela, ki ga opravim od doma, s sodelavci smo na vezi dnevno, tako da zaenkrat izolacije pravzaprav ne čutim.

V javnem zavodu Knjižnica Šmarje pri Jelšah, ki združuje knjižnico, kulturni dom in Muzej baroka, smo vse naše prostore v skladu z vsemi priporočili o omejevanju stikov zaprli že v sredo, 11. marca, ko o zaprtju splošnih knjižnic še ni bilo govora. Ocenil sem, da je predvsem za knjižnico, ki je stičišče ljudi iz vseh vetrov, potrebno, da se zapre. Vse dogodke in dejavnosti smo odpovedali že od nedelje, 9. marca dalje, čeprav se je takrat to še komu zdelo pretirano.

Zdaj vidimo, da bi bilo bolje, če bi vse institucije zapirali še prej. Na dolgo in široko lahko tudi pametujemo kaj bi naj kdo naredil drugače. Ampak po bitki je lahko vsak general. Realnost pa je tukaj in zdaj. V situaciji, v kateri smo se znašli, lahko najbolj pomagamo s tem, da ostanemo mirni, delujmo v skladu s priporočili, razumom in zdravo kmečko pametjo. Bodimo strpni. Prihod virusa je bil neizbežen. Prav tako je neizbežno njegovo širjenje v naših družbenih krogih: kolektivi, prijatelji, družina.

Kljub neki tihi napetosti in kakšni neprespani noči, ko nas skrbi, če se bo bolezen pojavila ali ne in kakšne bodo posledice celotnega stanja, je v Šmarju pri Jelšah čutiti izjemno pozitivno energijo in kolektivni duh. K temu pripomorejo lokalne oblasti z županom na čelu, gasilci, civilna zaščita, javne ustanove, prodajalke, poštarji,... prav vsi! Vsi smo stopili skupaj, da bomo čim bolj mirno prešli to krizo. Najbolj nujne storitve tako delujejo, ob čemer se upoštevajo varnostna priporočila.

Vesel sem, da živim v Šmarju pri Jelšah, med takšnimi ljudmi in v takšni skupnosti. Upam in želim si, da bodo te naše vrline povezanosti in bratstva, ki so se ob trenutni situaciji tako močno udejanile, živele še davno potem, ko koronavirusa več ne bo."