Karantenski dnevnik z druge strani goriškega zidu (2. del)

V misli se mi spet vrača Ernest Hemingway in njegovo opisovanje Gorice v času prve svetovne vojne v romanu Zbogom orožje. A tokrat ljudje ne umirajo zaradi orožja, ampak zaradi pandemije.

16. marec 2020: Nov teden se je začel spokojno. Vse je še bolj umirjeno, kot je bilo do sedaj. Mediji in politiki sporočajo, da je še vedno preveč ljudi zunaj, da kršijo vladni dekret in zlato pravilo "ostanem doma". Policija skrbno preverja ljudi, da ti ne kršijo predpisov. Vsak dan opravijo približno 200.000 kontrol in izrečejo več tisoč kazni. Svoj glas je povzdignila nevladna organizacija Avvocato di strada (Odvetnik ulice), ki zagovarja pravice brezdomcev. Iz številnih italijanskih mest namreč poročajo, da se tudi brezdomci znajdejo med kršitelji dekreta, ki ljudem predpisuje, da naj ostanejo doma. Brezdomci v Milanu, Modeni, Veroni, Sieni, Rimu in drugih italijanskih mestih, so prejeli denarne kazni, ker niso upoštevali vladnega predpisa in ostali doma. Kje pa je sploh njihov dom? Če bi imeli hišo, stanovanje, apartma, magari garsonjero, bi rade volje ostali doma. A žal nimajo niti strehe nad glavo. Kako bodo potem ostali doma? Takih ljudi je približno 50.000 po vsej državi.

Po logiki oblastnikov in organov pregona je torej vsaj toliko tudi ljudi, ki dnevno kršijo predpisano karanteno, ker pač nimajo doma. Kriminalizacija marginalnih skupin se lahko nemoteno nadaljue v času izrednih razmer. Bolje bi bilo, da se vprašajo, kaj oni, kot odločevalci in zakonodajalci lahko naredijo, da bi izboljšali življenje brezdomcev in drugih odrinjenih ter stigmatiziranih skupin.

17. marec 2020: Osmi dan karantene po vsej državi. Še en čudovit pomladni dan, ampak za dogodek, novico dneva je poskrbel Sergio Romagnani, imunolog z Univerze v Firencah, ki je danes objavil poročilo o študiji primera iz beneškega mesteca. Vo’ Euganeo je mestece s približno tri tisoč prebivalci. Tamkajšnji prebivalci so že skoraj mesec dni v popolni izolaciji. Vse prebivalce so tudi testirali. In ugotovili, da je velika večina ljudi, ki so okuženi s covid-19, asimptomatičnih. "Med 50 in 75 % okuženih je popolnoma asimptomatičnih, a predstavljajo pomemben vir za širjenje okužbe."

Ergo, vsi smo lahko okuženi pa tega sploh ne vemo, ker nimamo oz. ne kažemo simptomov okužbe. Torej jaz, pa tisti človek pri blagajni, pa tisti gospod, ki zvečer sprehaja psa, pa soseda, ki je pred pol ure odnesla smeti, pa poštar, ki je v nabiralnike dostavil pisma, pa otroci, ki se vozijo s kolesi, skratka prav vsi smo morda okuženi. Prav ta vseprisotnost virusa nas straši, a z izolacijo in karanteno lahko ustavimo ali vsaj upočasnimo nadaljnje širjenje.

Vsi se moramo torej obnašati kot da smo okuženi. Le tako smo lahko solidarni in odgovorni do drugih članov družbe, tudi tistih, ki pravijo, da družba ne obstaja.

Romagnani poudarja, da ima študija dva pomembna zaključka. Prvič, "odstotek okuženih oseb, četudi asimptomatičnih, je zelo visok." Drugič, "osamitev, izolacija in karantena asimptomatičnih okužb je ključna za nadzor nad širjenjem koronavirusa ter za blaženje resnosti bolezni."

Vsi se moramo torej obnašati kot da smo okuženi. Le tako smo lahko solidarni in odgovorni do drugih članov družbe, tudi tistih, ki pravijo, da družba ne obstaja.

18. marec 2020: Ta sreda je povsem poletna. Sonce brez oblačka in kosilo na balkonu zelo prijata. Tudi zrak je občutno čistejši, mnogo lažje se diha. Ne le na Kitajskem, ampak tudi pri nas se je kakovost zraka izboljšala. Idealno za krajši tek ali sprehod v naravi. Danes na sprehodu, razen enega traktorista, ki je urejal vinograd, nisem srečal ljudi. Predstavniki vlade pa razmišljajo, da bi popolnoma prepovedali tudi individualno obliko rekreiranja. Sprejeli bi ostrejše ukrepe, da bi upočasnili in omejili širjenje virusa.

Če že želijo kaj narediti za dobrobit in zdravje obče populacije, naj raje zaprejo vse kioske, kjer prodajajo tobak in tobačne izdelke. Mar je res tek bolj škodljiv od cigaretnega dima? Športna aktivnost krepi imunski sistem. Kako za vraga pripomorem k širjenju okužbe, če grem na sprehod ali s kolesom v naravo, nekam kjer pač ni ljudi? Kdor pravi, da bodo potem še drugi želeli slediti mojemu zgledu, in se odpravili za menoj ter tako posledično naredili "rekreativni zastoj", ali celo, da ne moremo nikoli vedeti ali smo sami v gozdu, je skregan z zdravim razumom. Okej, skozi okno lahko opazujem soseda, ki čisti avtomobil ali odnese smeti, to pa seveda še ne pomeni, da bo tudi mene pograbila neustavljiva želja, sla, da bom tudi sam pograbil za cev in očistil avtomobil ali, da bom nemudoma odhitel za njim do smetnjakov. Sicer pa tudi v supermarketih nismo sami, a še vedno zahajamo tja.

19. marec 2020: Štetje dni karantene prej škodi, kot koristi. Niti ni važno koliko dni je preteklo, saj je cilj še zelo oddaljen, po vsej verjetnosti pa ga bodo še prestavili proti sredini ali koncu aprila. Stanje je še vedno sila resno, predvsem v Lombardiji, a tudi pri nas se deželno vodstvo ne šali. Predsednik dežele Fedriga, član Salvinijeve Lige, je v večernih urah sprejel odlok, ki prepoveduje vsakršen izhod iz stanovanja. Naš dom bo postal naš zapor. Stanovanje, hišo, apartma, garsonjero lahko posameznik zapusti le v primeru službenih obveznosti, zdravstvenih potreb ali osebnih potreb, kamor spada npr. nakup živil in časopisov.

Deželni veljak je ocenil, da rekreacija ogroža zdravje ljudi in zato spremenil, obvozil, zaobšel nacionalni dekret predsednika vlade. Iz omejitve v popolno prepoved.

Deželni veljak je ocenil, da rekreacija ogroža zdravje ljudi in zato spremenil, obvozil, zaobšel nacionalni dekret predsednika vlade. Iz omejitve v popolno prepoved. Če smo še včeraj vsi spadali v skupino potencialnih prenašalcev okužbe, smo danes vsi zaporniki in to kljub relativno dobri “sliki” v deželi. Z virusom je trenutno okuženih 599 ljudi, 36 pa jih je za posledicami bolezni umrlo. V primerjavi z Lombardijo, Benečijo ali Piemontom občutno bolje. Le kako bi se odzval Fedriga, če bi bilo stanje tako grozno in kritično, kot je v Bergamu? Bi pred stanovanja in bloke poslal vojsko? Uvedel nadzor lokacije mobilnikov? Lovil ljudi po cesti ter jih pošiljal v bolnišnice?

20. marec 2020: Počutim se kot jetnik iz Alcatraza ali pa tako kot Rubin Carter, ki so ga po nedolžnem za dve desetletji strpali v ječo. Še mesec dni nazaj smo se zgražali, čudili in posmehovali represivnim in avtoritarnim metodam, ki jih je uvedla kitajska oblast, da bi ustavila širjenje koronavirusa. Danes jih imamo tu, v demokratični in svobodni Italiji. Kmalu pa verjetno po vsej celini. Se mar tukajšnji ukrepi kakorkoli razlikujejo od kitajskih? Nak, a vendar molčijo tudi tisti, ki so še nedavno ostro kritizirali kitajski model. Pravo utelešenje hipokrizije in svetohlinstva.

Tržaški župan Dipiazza je Facebook občestvo obdaril z motivacijskim posnetkom in nagovorom v slogu fevdalnih plemičev. Na posnetku lahko občudujemo župana, ki dela od doma in ureja svoj vrtiček v okolici domovanja. Svoje podanike in tlačane pa je pozval, da naj še "malo potrpijo in ostanejo doma, da bodo že skupaj premagali nevidnega sovražnika".

Tržaški župan Dipiazza je Facebook občestvo obdaril z motivacijskim posnetkom in nagovorom v slogu fevdalnih plemičev. Na posnetku lahko občudujemo župana, ki dela od doma in ureja svoj vrtiček v okolici domovanja.

Kako že pravijo predstavniki vladajočega razreda? Vse bo še dobro. Seveda, če se lahko zatečeš, umakneš, izoliraš v oazo miru, daleč proč od plebsa. Ampak kaj pa za nekoga, ki živi v enosobnem stanovanju s partnerjem ter dvema otrokoma in ne sme iz bloka? Vse ne bo dobro tudi za vse tiste, ki so izgubili ljubljene osebe. Pa za tiste, ki dnevno ogrožajo svoje zdravje zaradi pohlepa kapitala, ker pač tekoči trak ne sme zastati. Pa za vse zdravstvene delavce, ki so na robu izgorelosti, ker altruistično rešujejo življenja obolelih. Pa za vse, ki so prekarno zaposleni in ne vedo kako bodo preživeli do konca meseca. Pa za brezdomce, ki jih policisti sankcionirajo, ker ne ostajajo doma. Pa za vse druge marginalizirane skupine, ki so že sedaj odrinjene na skrajni rob družbe.

Umrl je Bora Stanković, nekdanji generalni sekretar Fibe, ki je revolucioniral košarkarski svet. Pomembno je vplival na razvoj jugoslovanske košarke. Neizbrisen pečat pa je pustil tudi pri izvedbi vizionarskih projektov v globalni košarki. V nepolnih treh mesecih letošnjega leta je košarka izgubila že tri zelo pomembne družinske člane. Poleg Stankovića še Davida Sterna, nekdanjega komisarja lige NBA, ki je s svojim delom preobrazil ligo v globalno uspešnico, ter Kobeja Bryanta, enega najboljših košarkarjev vseh časov, ki je leta 1987 z očetom, ki je takrat igral za Pistoio, gostoval v Gorici. Med polčasom je devetletni Kobe metal na koš in tako zabaval publiko.

21. marec 2020: Za nekaj vedrine je poskrbel Rai, ki bo danes na svojem športnem kanalu, ves dan vrtel stare kolesarske klasike dirke Milano - Sanremo. Če že ne smemo kolesariti po okoliških makadamih in kolovozih, pa lahko vsaj za hip, za bežen utrip, uživamo ob ogledu posnetkov legendarnih dirk.

Trg se požvižga na potrebe ljudi, če te ne prinašajo hudih dobičkov. Naloga države pa je, da z ustreznimi ukrepi zavaruje zdravje ljudi.

Nekaj minut pred polnočjo je predsednik vlade Conte podpisal nov dekret, ki zapira vse obrate, ki ne proizvajajo življenjsko pomembnih surovin in izdelkov. Glede na nov "rekord" v številu umrlih v zadnjih 24 urah, gre za prepotreben ukrep. Zakaj bi morali ljudje žrtvovati svoje zdravje, da lahko proizvajajo izdelke, ki niso potrebni v boju proti ustavitvi pandemije? Trg se požvižga na potrebe ljudi, če te ne prinašajo hudih dobičkov. Naloga države pa je, da z ustreznimi ukrepi zavaruje zdravje ljudi. Tudi z intervencijami v gospodarstvu in s planskim gospodarstvom. Tega se poslužuje tudi ameriški predsednik, ki je zasebnim podjetjem ukazal, da naj proizvajajo zdravstveno opremo, ki jo država nujno potrebuje.

22. marec 2020: Regionalna cesta 56, ki povezuje Gorico z Vidmom, je danes popolnoma samevala. Namesto avtomobilov in tovornjakov je bilo moč slišati le petje ptic. Življenje se je povsem umirilo. V Gorici so na ulicah ostali samo še parkirani avtomobili. Danes so le trafike in lekarne odprle svoja vrata. Vse ostalo se je zaustavilo in zaprlo.

V misli se mi spet vrača Ernest Hemingway in njegovo opisovanje Gorice v času prve svetovne vojne v romanu Zbogom orožje. Tudi danes je Gorica čudovita, mesto je, tako kot tedaj, zelo umirjeno, ljudje pa v neposredni bližini množično umirajo. Že spet. A tokrat ne zaradi orožja, ampak zaradi pandemije. Smo v vojni z virusom, a zmaga v tej bitki nam ne bo pomagala, če se nato takoj ne lotimo in spopademo še s podnebno krizo. Tam bo žrtev mnogo več kot ob sedanji pandemiji.