27. 3. 2020 | Mladina 13 | Družba
Naše malo mesto, drugi del
Prejšnji teden smo objavili reportažo iz Šmarja pri Jelšah. Tokrat smo šli v Metliko, mesto, v katero je najprej prišla žica, zdaj pa še korona. Nove stiske so prinesle nove vezi.
Novi in stari dom (nekdanja Križniška komenda) starejših občanov v Metliki. Skrajno desno proštija
© Tomislav Urh
Tik ob ožičeni hrvaški meji, dober kilometer od Kolpe stoji mesto Metlika z bogato zgodovino in starim mestnim jedrom, ki je pravi arhitekturni in urbanistični biser. Mestne pravice je Metlika dobila leta 1365, kot znamenje mestnih pravic je dobila tudi grb – krokarja, ki naj bi ponazarjala čuječnost pred turško nevarnostjo. Mesto slovi po najstarejši »požarni brambi« na Slovenskem, po prvi Dolenjski hranilnici in posojilnici, po prvi čitalnici na Dolenjskem, po eni od najstarejših mestnih godb, po kiparju Alojziju Ganglu, avtorju prvih javnih spomenikov v Sloveniji – Vodnikovega in Valvazorjevega kipa v Ljubljani. V času, ko je okupator hotel izničiti slovenski narodni obstoj, so Metličani množično, pogumno in požrtvovalno sodelovali v partizanskem uporu.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.