Peter Petrovčič

29. 3. 2020  |  Politika

Nova uredba o omejitvah gibanja lahko marsikomu močno zaplete življenje

Kaj bo s podnajemniki, ki jim lastniki ne dovolijo prijave v njihovih stanovanjih? Kaj je torej z otroki ločenih staršev? Kaj je s tistimi upokojenci, ki so se umaknili na svoje vikende, tam pa niso prijavljeni? In kaj je z množico ljudi, ki živijo neprijavljeni v drugi občini ter imajo tam službe? 

kaj

Kaj je s tistimi upokojenci, ki so se iz strahu pred okužbo z novim koronavirusom umaknili na svoje vikende, tam pa niso prijavljeni?
© pxfuel.com

Vlada Janeza Janše je donedavno menila, da ljudje ne spoštujejo ukrepov za zajezitev širjenja virusa in napovedovala stroge omejitve gibanja in represijo. Potem so si pred dnevi čez noč (dejansko se je zgodilo čez noč) premislili in se do nadaljnjega odrekli dodatni represiji, ker so državljani (čez noč?) postali odgovorni oziroma se vedli kot »zrela nacija«. Niso pretekli trije dnevi, ko so, spet »čez noč« (čeprav se je tokrat zgodilo čez dan), ugotovili, da se ne znamo vesti razmeram primerno in zaostrili uredbo o omejitvi gibanja. Pa še predlog za podelitev policijskih (!) pooblastil vojski so ponovno vložili v državni zbor.

Od nedelje ob polnoči je tako prepovedano gibanje in zbiranje ljudi na javnih krajih in površinah, dostop na javna mesta in površine in pa tudi gibanje izven občine stalnega ali začasnega prebivališča. So pa izjeme.

Izjeme so klasične, pač take, ki gibanje, ki ga (zunaj izrednih razmer) ni mogoče prepovedati. Seveda zgolj za posamezno osebo. Trgovina, lekarna, bolnišnica, zdravnik, drogerija, odhod na delo, bencinski servisi, banke, pošte itn. A vse le še v lastni občini. »Če te storitve niso zagotovljene v občini prebivališča, je dostop dovoljen v drugo občino, vendar le do najbližje dostopne storitve po javni cesti ali javni poti.«

Novo je tudi to, da je »posameznik s stalnim in začasnim prebivališčem lahko nastanjen samo na enem naslovu prebivanja in ga v času razglašene epidemije ne sme spreminjati oziroma se seliti med obema prebivališčema.« To pomeni, da imajo ljudje z vikendi ali drugimi (dodatnimi) stanovanji le še do polnoči možnost, da se odločijo, kje bodo živeli do nadaljnjega. Tisti, ki so se pred nesrečnimi razmerami že umaknili iz mesta na deželo, bodo verjetno morali kar ostati tam. Če imajo tam seveda sploh prijavljeno stalno ali pa vsaj začasno prebivališče.

A obstaja še ena kategorija ljudi, ki ostaja spregledana: vsi tisti podnajemniki, ki jim lastniki ne dovolijo prijave v njihovih stanovanjih. Postali so občinski ilegalci.

Dostop do javnih parkov in drugih sprehajalnih površin, skratka kakršna koli dejavnost na svežem zraku, je po novem tako dovoljena le v občini stalnega ali začasnega prebivališča, ob upoštevanju »varne razdalje« do drugih. Še vedno se lahko skupaj sprehajajo tudi družine, a seveda le še v lastni občini. Dodatne omejitve pa lahko na ozemlju svoje občine odrejajo kar župani sami.

Gibanje in zadrževanje na zaprtem javnem kraju (to pa so vsi kraji, kamor dandanes sploh človek še sme vstopiti, trgovine in podobno) pa je po novem možno »le še z uporabo zaščitne maske« ali (ker teh pač ni ravno na pretek) »druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela (šal, ruta ali podobne oblike zaščite), ki prekrijejo nos in usta, ter zaščitnih rokavic.« Še naprej je, jasno, še posebej v zaprtih prostorih, potrebno ohranjati varno razdaljo do drugih oseb.

Odpira pa dodatna represija seveda dodatna vprašanja. Kako je z skrbjo za družinske člane v sosednji občini? Je ta dovoljena tudi, če ne gre za nujno nego, pač pa (zgolj) za oskrbo s hrano? In, nenazadnje, kaj bo z otroci ločenih staršev, ki živijo v različnih občinah, se bodo v prihodnje še lahko videli? In če ne, zakaj ne, če pa se lahko otroci vidijo s svojimi starši znotraj posamezne občine?

Na vladni tiskovni konferenci, kjer že nekaj časa novinarji ne smejo prisostvovati, je bilo kot običajno (elektronsko) postavljenih le par vprašanj, med katerimi tega za ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa ni bilo. Je pa v osrednji informativni oddaji na POP TV ministru to vprašanje zastavila voditeljica Petra Kerčmar: »In če sta starša ločena in vsak živi v svoji občini, obiski ne bodo ovirani?« Hojs ni odgovoril, izognil se je, nekaj je govoril o tem, da je bivanje odslej pač mogoče le na enem naslovu.

Kaj pa upokojenci, ki so se umaknili na svoje vikende, tam pa niso prijavljeni?

Hojs je sicer napovedal dodatne zaostritve karantene, če bo ugotovil, da se ta novi predpis krši. Kršitve pa, vemo bodo, saj je omejitev gibanja na lastno občino precej neživljenjska, mnogi živijo blizu občinskih meja in »mejo« redno prehajajo, ker je tako edino smiselno in racionalno.

A obstaja še ena kategorija ljudi, ki ostaja spregledana: vsi tisti podnajemniki, ki jim lastniki ne dovolijo prijave v njihovih stanovanjih. Zlasti Ljubljana in Maribor sta jih polna. Kaj je zdaj z njimi? So postali ilegalci? Se morajo bati srečanja s policijo? In kako naj se vozijo z avtomobili, če jih pogosto že registrska tablica izdaja? Tudi že so pravila upravičena, morajo biti tudi življenjska. Kaj je torej z otroki ločenih staršev? Kaj je s tistimi upokojenci, ki so se umaknili na svoje vikende, tam pa niso prijavljeni? In kaj je z množico ljudi, ki živijo neprijavljeni v drugi občini ter imajo tam službe? Kako bo to policija obravnavala?

Ni pa mogoče mimo opozorila, ki ga je ob uvedbi novih prepovedi objavila stranka Levica: "Z uvedbo prepovedi potovanj zunaj občine bivanja se vlada še naprej obnaša, kot da nekaj neodgovornih vikend izletnikov, ki jih je POP TV ulovil na kameri, predstavlja največje tveganje za širitev okužbe. Medtem se bodo še naprej vsak delovni dan desettisoči delavcev peljali v Ljubljano in druge občine v proizvodne hale in ostala nenujna delovna mesta. Tam si bodo še naprej osem ur dnevno delili prostore, ponekod še vedno brez ustreznih informacij ali zagotovljene zaščite. Tudi nove okužbe v domovih za starejše, nazadnje na ljubljanskem Viču, dokazujejo, da za ustrezno zaščito ni bilo pravočasno poskrbljeno niti na najbolj tveganih mestih. Posledično se v svojem zasebnem življenju soočamo z vedno bolj vsiljivimi in omejujočimi policijskimi ukrepi ter nedopustnimi posegi v zasebnost in svobodo posameznika, medtem ko se na delovnem mestu vsi pretvarjajo, kot da se ni še nič zgodilo."

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.