Minister Hojs, vaš ukrep ločuje člane družin, ki živijo v različnih občinah

Odprto pismo ministru za notranje zadeve Alešu Hojsu

Spoštovani g. Hojs, vaš najnovejši ukrep o omejitvi gibanja na občine preseneča s svojo nenadnostjo in nesorazmernostjo, saj zaradi nekaj deset izletnikov na Obali in Bledu močno prizadeva dva milijona Slovencev, ločuje člane družin, ki živijo v različnih občinah, in obsoja najbolj ranljive skupine na najgosteje naseljena okolja. Preseneča še toliko bolj, ker je sobotno opozorilo na medijih očitno zaleglo in so se že dan pozneje (v nedeljo) razmere umirile. Če je namen tega ukrepa opozorilo, bi pričakovali, da ga boste vsaj rokovno omejili (celo madžarski predsednik Orban je omejitev gibanja omejil na 14 dni!).

Povsem razumljivo je, da so v izjemnih okoliščinah potrebni tudi izjemni ukrepi. Razumljivo je tudi, da takšni ukrepi ne prenesejo prevelikega števila izjem, sicer se lahko kaj hitro razvodenijo. Vseeno pa je med temi izjemami gotovo tudi kakšna, ki ne samo ne bi škodovala namenu tega ukrepa, ampak bi kvečjemu pripomogla k zajezitvi širjenja okužb in polnjenja bolnišničnih kapacitet.

Veliko upokojencev živi v istem ali razširjenem gospodinjstvu s svojimi potomci, otroki in vnuki, ki so pravzaprav njihov tako rekoč edini potencialni vir okužbe, in možnost, da čim več časa preživijo dislocirano (na vikendu), bi to možnost radikalno zmanjšala.

Med njimi bi bila vsekakor v vsesplošno korist ta, da bi se vsaj tistim upokojencem, se pravi predstavnikom najbolj ranljive skupine prebivalstva, ki imajo to možnost, omogočili, da se iz žarišč okužb umikajo na svoje vikende, če imajo tam prijavljeno začasno bivališče, oz. da se jim, če ga nimajo, omogoči, da ga čim prej pridobijo. S tem bi poskrbeli ne samo za njihovo varnost oz. zdravje, temveč bi potencialno sprostili tudi marsikatero zdravniško posteljo in respirator. Veliko upokojencev namreč živi v istem ali razširjenem gospodinjstvu s svojimi potomci, otroki in vnuki, ki so pravzaprav njihov tako rekoč edini potencialni vir okužbe, in možnost, da čim več časa preživijo dislocirano (na vikendu), bi to možnost radikalno zmanjšala. Seveda bi morali pri tem dosledno omejiti samoizolacijo izključno na lokacijo počitniške hišice, kar bi izključevalo vsakršno počitniško »pohajkovanje«, kot temu pravite. Mislim, da bi bil ta aneks k vašemu radikalnemu ukrepu dovolj precizen, da ga ne bi bilo mogoče zlorabljati, vsekakor pa bi prispeval točno k temu, k čemur naj bi prispevali vsi dosedanji in morebitni strogi izolacijski ukrepi: k preprečevanju širjenja okužb in obolevanja rizične populacije, katere zdravljenje je najzahtevnejše in najdražje.

Če vlado resnično skrbi za zdravje in dobrobit najbolj ranljivega dela prebivalstva, naj to dokaže z razumno selekcijo tega ukrepa, kakršna bi bila omenjena izjema. Vse našteto še toliko bolj velja glede na dejstvo, da je Slovencev in Slovenije vsega skupaj za eno povprečno evropsko mesto in da je država znotraj meja že tako in tako v karanteni. Predlagana izjema v prehajanju občinskih meja ob aktualni razširjenost okužb v ničemer ne bi poslabšala položaja, ampak bi ga kvečjemu izboljšala. Poslabšujejo ga samo kršitve že sprejetih ukrepov (razdalja med ljudmi, nošenje mask in druga zaščita), ki pa bi jih bilo treba dosledno nadzorovati in strogo sankcionirati.

Z najboljšimi željami,
Uroš Orel

Ljubljana