IK, STA

 |  Politika

Sindikati po sestanku z Janšo: »Premier ni pojasnil, zakaj so bili vsi naši prvi predlogi zavrnjeni«

Predsednik vlade Janez Janša in predstavniki sindikatov so se pogovarjali o pripravi drugega protikoronskega svežnja. Sindikalist Branimir Štrukelj je dejal, da premier ni podal konkretnih pojasnil, zakaj so bili vsi predlogi sindikatov, vezani na prvi protikoronski sveženj, zavrnjeni.

Branimir Štrukelj, predsednik

Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS)
© Borut Peterlin

Premier Janez Janša in predstavniki sindikalnih central, članic ESS, so se včeraj na Brdu pri Kranju pogovarjali o pripravi drugega protikoronskega svežnja. Sindikati upajo, da bodo v njem upoštevane tudi njihove prezrte pripombe na prvi paket. Ob tem obžalujejo, da ESS še ne bo zaživel, in upajo na čim boljši dialog v delovni skupini za trg dela.

Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je po sestanku za STA povedal, da jim je Janša predstavil potek priprave t. i. megazakona za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu, ki ga je DZ sprejel minuli teden, in postopek oblikovanja drugega zakonskega predloga interventnih ukrepov države.

Sindikalisti so medtem predsedniku vlade po njegovih besedah predstavili svoja stališča do prvega svežnja oziroma pripombe, povezane s predlogi dopolnil, s katerimi niso uspeli, ter izrazili pričakovanje, da bodo vključeni v pripravo ukrepov za drugi paket.

Kot kaže, jih je vlada delno uslišala, saj bodo sodelovali v skupini za pripravo ukrepov s področja trga dela, sociale in šolstva, ki jo vodi minister za delo Janez Cigler Kralj, in je zasedala danes zvečer.

Do zaključka priprave ukrepov drugega protikoronskega svežnja pa Ekonomsko-socialni svet (ESS) še ne bo deloval, kar Počivavšek obžaluje, "ker bi bilo seveda dobrodošlo, da so na tovrstnih sestankih prisotni tako predstavniki delodajalcev kot sindikatov in seveda vlade".

"Vseeno pa pričakujem, da bo v okviru teh delovnih skupin mogoče voditi socialni dialog in da bodo rešitve, ki bodo oblikovane, take, da ne bodo pomenile enostranskega poseganja v položaj zaposlenih," je dejal predsednik Pergama.

"Vseeno pa pričakujem, da bo v okviru teh delovnih skupin mogoče voditi socialni dialog in da bodo rešitve, ki bodo oblikovane, take, da ne bodo pomenile enostranskega poseganja v položaj zaposlenih."

Jakob Počivavšek, Pergam

Hkrati ostaja previden, saj da je na podlagi današnjega prvega sestanka težko soditi, kakšno bo nadaljnje delo in kakšne bodo končne rešitve.

Po zasedanju delovne skupine je za STA sicer navedel, da so z ministrom Cigler Kraljem razpravljali o sindikalnih izhodiščih in da so se dogovorili, da bo ministrstvo za delo pripravilo odziv na njihove predloge ter jim poslalo predlog, ki bo šel v vladne smernice za drugi sveženj.

Na sindikalni strani so po Počivavškovih besedah med drugim izpostavili potrebo po t. i. kriznem nadomestilu za brezposelnost, tako da bi imeli do njega pravico tudi tisti, ki sicer ne izpolnjujejo pogojev po zakonu o urejanju trga dela, odprta vprašanja kriznih dodatkov, nujnost spodnje višine nadomestila za primer čakanja na delo v javnem sektorju, problematičnost sprejete rešitve, da je mogoče zaposlene na čakanju preusmeriti v kmetijstvo in tako naprej.

Štrukelj je premierja povprašal tudi o tem, kdo bo nosil stroške intervencije države. Kot je dejal, predsednik vlade upa na izdajo skupnih evrskih oz. koronskih obveznic, če teh ne bo, pa da naj bi bila slovenska slika precej pesimistična.

Da niso dobili nobenih zagotovil o socialnem dialogu in delovanju ESS, pa je za STA po srečanju s premierjem Janšo povedal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Branimir Štrukelj.

Kot je pojasnil, Janša tudi ni podal konkretnih pojasnil, zakaj so bili vsi predlogi sindikatov, vezani na prvi protikoronski sveženj, zavrnjeni.

V KSJS jih sicer v tem smislu skrbi predvsem problem javnih uslužbencev. Med drugim "kategorično" zavračajo določbo, "da o dodatku za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije enostransko odloča predstojnik oziroma delodajalec", saj se bojijo "masovne nepravičnosti, privilegiranega vrednotenja posameznih skupin in enostranskega dodeljevanja dodatka".

Štrukelj je premierja povprašal tudi o tem, kdo bo nosil stroške intervencije države. Kot je dejal, predsednik vlade upa na izdajo skupnih evrskih oz. koronskih obveznic, če teh ne bo, pa da naj bi bila slovenska slika precej pesimistična.

Več o srečanjih vladnih predstavnikov s sindikati bo znanega na torkovi novinarski konferenci vlade, napovedani za 11. uro.

PREBERITE TUDI: 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.