Farsa s totalitarnim prizvokom

Poročilo o seji sveta NIJZ, ki ga je član sveta Zoran Simonović, sicer vodja oddelka za nalezljive bolezni na mariborskem NIJZ, prejšnji teden poslal sodelavcem Spoštovane sodelavke in sodelavci, izredna seja danes je trajala krepko več kot pet ur. Že ob pozivu za sklic seje v sredo zvečer s strani vseh štirih predstavnikov ustanovitelja je bil kot povod za sklic seje znotraj 24 ur naveden razlog »eksponentna rast okužb s covid-19 in kontradiktorna priporočila direktorja NIJZ«. Razlogu za sklic sem javno nasprotoval, saj rast okužbe trenutno ni eksponentna, kontradiktornosti v priporočilih direktorja NIJZ pa nisem prepoznal.

Pravna služba NIJZ je svetnike opozorila, da je sklic izredne seje mogoč le, ko je obravnavanje zadeve vezano na rok. Namestnica predsednika gospa Čarman Korenjak je sklic izredne seje utemeljila na dejstvu, da je ena izmed točk predlaganega dnevnega reda »Razprava o poročilu glede komunikacije z javnostjo in Vlado RS (sodelovanje, usklajeno delovanje), namenjena oziroma povezana z epidemijo covid-19«, izredni primer in je vsak dan lahko skrajni rok. Seja je bila tako sklicana za danes ob 11.00. Udeležili smo se je trije novi predstavniki ustanovitelja – prof. dr. Rok Tavčar, dr. med., asist. dr. Matjaž Vrtovec, dr. med., in Matej Forte, univ. dipl. prav. – že štirinajst dni stara predstavnica ustanovitelja Mateja Lesar, obe predstavnici ZZZS in jaz. Navzoči so bili predstavniki centrov NIJZ.

Takoj na začetku sem izrecno vprašal, ali je zakonito na tako sklicani izredni seji razpravljati o vseh drugih predlaganih točkah dnevnega reda, za katere ni izraženega izrednega stanja in bi jih bilo treba prestaviti na naslednjo sejo z običajnim sedemdnevnim rokom za sklic. Zaradi te dileme smo se svetniki umaknili od občinstva. Tam smo razpravljali in potem za vsako od predlaganih točk dnevnega reda glasovali, ali je na tako sklicani izredni seji sploh ustrezno obravnavati druge točke dnevnega reda (potrditev zapisnika prejšnje seje, izvolitev predsednika sveta, imenovanje razpisne komisije). Ob zelo burni in neskončno dolgi razpravi se je izkristaliziralo, da je treba, kolikor hitro je mogoče, razrešiti trenutnega v. d. direktorja, da se čaka, ali bo morda sam odstopil, da je točka »imenovanje razpisne komisije« na dnevnem redu zato, da se čim bolj skrajšajo roki za razpis za direktorja in roki za prijavo na razpis in da si svetniki želijo, da se v razpisno komisijo imenujejo nekateri izmed svetnikov. Absolutno pa vam bom prihranil vse vsebinske nebuloze, ki smo jim bili priča v razpravi … (morda le ena cvetka – vsak dan direktorovanja prof. Eržena državo stane 33 milijonov EUR v BDP) ... tako ali tako je bil glasovalni stroj vladnih predstavnikov neomajen, smo se pa pri tem vsaj dodobra »razpištolili« in se ob neposrečeno prikriti stiski nekaterih vladnih predstavnikov celo nekoliko nasmejali ...

Kakorkoli, v nadaljevanju seje smo potrdili predsednika sveta – to je postal prof. dr. Rok Tavčar –, namestnica predsednika je ostala ista kot do sedaj. Nato je sledila točka »Način komunikacije z javnostjo, sodelovanje NIJZ z Vlado RS (poročilo o izvedenih aktivnostih glede preprečevanja širjenja okužbe s covid-19«, – naša PR-služba je natančno predstavila vse komunikacijske aktivnosti v zvezi s covid-19 od 14. januarja. V nemogoči razpravi pa se je izpostavljalo, da bi moral NIJZ oziroma direktor svoje izjave za javnost vsebinsko usklajevati s sprejetim vladnim ukrepom, da bi lahko tudi preklical svoje izjave (da so nekateri sprejeti ukrepi strokovno vprašljivi oziroma morda nepotrebni), NIJZ pa je svetnikom pojasnjeval, da je NIJZ tista strokovno neodvisna institucija, ki mora po Zakonu o zdravstveni dejavnosti in Državnem načrtu ob epidemiji MZ in vladi predlagati ukrepe za omejevanje epidemije in drugih javnozdravstvenih groženj, ki se ob epidemiji kopičijo, kar se je dogajalo do 13. marca, od takrat pa vladi ukrepe bolj kot NIJZ sugerirajo druge strokovne institucije in nevladne organizacije, nekateri ukrepi se sprejemajo povsem brez vednosti NIJZ. Če bi vlada sprejemala ukrepe po priporočilih NIJZ, ne bi prihajalo do protislovja med strokovno podkrepljenimi predlogi ukrepov in odloki vlade. Direktor je vztrajal pri svojih strokovnih izjavah, stroka ga je pri tem podprla. Epidemiologi so v zvezi s tem pripravili dopis za svetnike, ki bo priloga zapisniku seje (priponka – podpisani niso vsi, nekateri so dali privolitev po elektronski pošti). Podpisalo ga je 25 epidemiologov NIJZ. NIJZ ne more strokovno podpreti vladnih ukrepov, ki so strokovno sporni, vprašljivo učinkoviti ali pa celo možno škodljivi. Predstavniki NIJZ so svetnikom predstavili težavnost komunikacije z novo vlado. Vladni predstavniki so imeli veliko težav pri oblikovanju predloga sklepa. Pogovarjali so se o tem, da bi moral NIJZ podpirati odloke vlade (menda ja ne, če bi bili v škodo javnemu zdravju). Predlagali so, da svet potrdi sklep v smislu, da so si bile izjave v. d. direktorja v kontradikciji. S kom ali čim? Tega niso želeli dodati ... Nazadnje so privolili v predlog sklepa, naj bodo izjave NIJZ usklajene z vlado ...

Na koncu farse s povsem neprikritim totalitarnim prizvokom so svetniki naložili NIJZ, da v štirih dneh pripravi razpis za direktorja NIJZ. Zelo vehementno so želeli skrajšati rok za prijavo na delovno mesto direktorja z osmih dni na tri, kar pa je v nasprotju z veljavno zakonodajo. Za nameček in sebi v posmeh pa so izglasovali še sklep, da mora biti razpis za direktorja in vse v zvezi s tem na NIJZ izpeljano pravno ustrezno.

Vsem želim veliko zdravja, živcev pa še več …

Zoran