Pia Nikolič

10. 4. 2020  |  Mladina 15  |  Družba

Kaj se zgodi, ko nepripravljen posameznik dobi preveliko moč

Eksperiment Spar

© Pikrepo.com

Prejšnjo soboto se je pred Sparom v Kapitlju na Poljanskem nasipu v Ljubljani zgodil incident. Varnostnik je preprečil vstop v trgovino posameznici, ki je bila po njegovem mnenju videti kot upokojenka. Kljub njenemu odgovoru, da je delovno aktivna državljanka, jo je pridržal in pri tem uporabil silo. Posameznica trdi, da je bil varnostnik zajedljiv, da se je obnašal neprimerno in da se ji ni niti predstavil, zato se mu tudi sama ni hotela. Ob prihodu policije sta policista verjela varnostnikovi zgodbi, ne zgodbi stranke trgovine, kar se je končalo z nalogom za plačilo 450 evrov kazni. Posameznica naloga ni želela podpisati, saj trdi, da policista na sebi nista imela primerne zaščitne opreme (rokavic), zato ni želela tvegati, povrhu pa ni naredila nič narobe. V trgovino je želela vstopiti po deseti uri, ko ni več čas za vstop tistih, ki sodijo v ranljive skupine. Uro zatem se je na isti lokaciji podobno zgodilo pisateljici in aktivistki Suzani Tratnik, tudi do nje se je varnostnik vedel žaljivo.

Opaziti je torej starostno diskriminacijo, ki ji rečemo »ageizem«, po slovensko morda »starizem«. Gre za predsodke ali diskriminacijo na podlagi starosti. Iz opisa lahko sklepamo tudi na neprimerno ravnanje varnostnika.

Spar se je za »neprijetno izkušnjo« že opravičil, a pri tem stopil varnostniku v bran, češ da je »upošteval predpisana pravila« in oškodovanki »v naše skupno dobro poskušal preprečiti vstop v trgovino«.

Kompleks boga pri ljudeh, ki so dobili obsežna pooblastila in s tem veliko moč, ni nič nenavadnega. Človek se lahko hitro spremeni v oblastiželjno pošast, to so ugotovili že z leta 1971 opravljenim stanfordskim zaporniškim eksperimentom. Šlo je za poskus iz socialne psihologije, s katerim so skušali ugotoviti učinke družbene moči v odnosu med zaporniki in pazniki. Profesor psihologije Philip Zimbardo je študente po naključnem vzorcu razdelil v dve skupini: zapornike in paznike. Čeprav pazniki niso bili resnični pazniki in zaporniki ne resnični zaporniki, so morali poskus zaradi pretiranega nasilja paznikov nad zaporniki končati že po šestih dneh. Pazniki so pripisano jim vlogo vzeli izjemno resno in so začeli zlorabljati moč. Nekaj podobnega naj bi se bilo zgodilo pred poslovalnico Spara.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.