Vladna depeša blati ugled države in sramoti novinarstvo

Odziv Društva novinarjev Slovenije na depešo vlade

Vsebina depeše o slovenskih medijih, ki jo je Vlada RS poslala Svetu Evrope kot odgovor na opozorilo na platformi za zaščito novinarjev, nima v ničemer zveze z realnostjo domačega medijskega trga. Odraža zgolj ideološka stališča največje vladne stranke in blati ugled RS v tujini. Kot taka ne bi bila vredna resnega odziva, če ne bi šlo za uradni dokument Vlade RS.

Slovenija je že 30 let demokratična država z medijskim trgom, na katerem prihaja do različnih anomalij, ki kljub temu deluje v relativno normalnih okvirih, s sicer zastarelo medijsko zakonodajo, ki zagotovo v določenih delih terja spremembe, vendar je kljub temu evropsko primerljiva, in javno radiotelevizijo, nad katero ima prek programskega sveta nadzor tako politika kot javnost. Uredniške politike slovenskih medijev so raznolike, enako njihove lastniške strukture. Trditi, da jih vse vodi neka ideološka vojna proti stranki SDS, je višek paranoje, ki se izraža v dolgo trajajočem odnosu stranke SDS in posledično trenutne vlade do medijev in novinarjev. Res je, da so mediji v Sloveniji skozi proces tranzicije pogosto predstavljali zaželen politični plen – v izdatni meri tudi za stranko SDS oziroma vlado pod vodstvom Janeza Janše, kadarkoli se ji je za to ponudila priložnost.

Trditi, da jih vse vodi neka ideološka vojna proti stranki SDS, je višek paranoje, ki se izraža v dolgo trajajočem odnosu stranke SDS in posledično trenutne vlade do medijev in novinarjev. Res je, da so mediji v Sloveniji skozi proces tranzicije pogosto predstavljali zaželen politični plen – v izdatni meri tudi za stranko SDS oziroma vlado pod vodstvom Janeza Janše, kadarkoli se ji je za to ponudila priložnost.

Novinarji v Sloveniji svoj poklic opravljajo v skladu s profesionalnimi in etičnimi standardi ter popolnoma primerljivo s kolegi v zahodnih demokracijah. Odklon od teh standardov predstavljajo prav mediji, ki so posredno ali neposredno povezani s SDS, ki jih izdatno financirajo madžarska podjetja in ki izvajajo sramotilne kampanje proti vsem, ki se s politiko SDS ne strinjajo, manipulirajo z dejstvi ter širijo nestrpnost do vseh drugačnih in drugače mislečih. Takšno delovanje opravičujejo prav z v depeši opisanim miselnim okvirom ideološkega boja, ki opravičuje vsa sredstva.

Celoten opis slovenske medijske zgodovine predstavlja zgolj poskus odvračanja pozornosti od dejstva, da mednarodna javnost prepoznava nesprejemljivost pritiskov predsednika vlade in SDS na odločitve in delo urednikov in novinarjev RTV Slovenija. V DNS smo mednarodne organizacije že opozorili, da izjav o RTV s pozicije moči nikakor ne moremo razumeti le kot izražanje javne kritike, ampak kot neposreden pritisk na uredniške odločitve novinarjev in urednikov na RTV Slovenija. Kritika novinarskega prispevka, pripravljenega v skladu s profesionalnimi standardi, katerega vsebina pa predsedniku vlade ni bila všeč, s prikritimi grožnjami z odpuščanji ni upravičeno opozarjanje na zlorabe davkoplačevalskega denarja. Opozarjanja na neracionalno poslovanje javnega medija in preveliko število zaposlenih v kontekstu izražanja nestrinjanja s konkretnim poročanjem ni mogoče razumeti kot dobronameren poziv k racionalizaciji poslovanja, ampak kot posredno grožnjo.

Vlada RS ne razume, da je novinarjem v skladu z zakonodajo zagotovljena uredniška avtonomija in da javni medij ni državni medij oziroma da država, pa čeprav je ustanoviteljica javnega medija, tam nima pravice urednikovati. Demokracija se konča tam, kjer državljani ne morejo več svobodno in brez strahu izražati svojih mnenj in stališč, pri čemer vedno izpostavljamo, da morajo biti ta izrečena na spoštljiv način. Omejevanje se začne pri novinarjih in medijih, vključno s podrejanjem in discipliniranjem javnih medijev.

Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije