Kdo bo nova ustavna sodnica?

Bosta stranki SMC in DeSUS izvolili novega člana ustavnega sodišča v skladu z željami SDS?

Danes se izteka rok za prijavo kandidatur za prosto mesto ustavnega sodnika ali sodnice, ki je nastalo z iztekom mandata dr. Dunji Jadek Pensa. Prijave na razpis za novega sodnika ali sodnico, kot je to v navadi, zbirajo na uradu predsednika republike Boruta Pahorja, ki bo čez čas državnemu zboru v izvolitev predlagal novo ustavno sodnico.

Kakšna je sestava ustavnega sodišča, še zdaleč ni nepomembno. Tega se najbolj zavedajo prav v stranki SDS. In zavedajo se tudi tega, da je to najbolj pomembno, ko so na oblasti. In tokrat bo o novem sodniku ali sodnici spet glavno besedo imela prav ta politična stranka. V preteklosti so že večkrat pokazali kako resno jemljejo to vprašanje. V času prve Janševe vlade so tako na ustavno sodišče izvolili trdno večino, ki je po tem o družbeno-politično pomembnih temah leta odločala po njihovih željah.

Kdo vse se je prijavil na prosto mesto sodnika na ustavnem sodišču še ni znano. Po naših informacijah se je prijavil ustavni pravnik, sicer profesor na univerzi na Primorskem, dr. Andraž Teršek, ki se je v preteklosti na to mesto že prijavil in pred časom tudi že imel podporo določenih političnih strank, a nazadnje ni bil izvoljen, ker se je iz »tekme« umaknil. Teršek je sicer velik poznavalec ustavnega prava, a odločilno vlogo glede imenovanja na ustavno sodišče imajo politične stranke oziroma soglasje političnih strank, ki mora doseči večino poslanskih glasov v Državnem zboru, torej najmanj 46, kar pomeni, da so vedno v prednosti vladne oziroma koalicijske stranke. Med njimi pa je na prvem mestu danes seveda SDS.

Če bo SDS tudi tokrat dosegla svoje, bodo na ustavnem sodišču imeli kar tri svoje ustavne sodnike – ustavne sodnike, ki sledijo željam stranke. Poleg Jakliča in Šorlija, tudi novega sodnika ali sodnico.

Slednje govori v prid določenim drugim imenom oziroma kandidatom. Po naših informacijah naj bi se (ponovno) prijavila tudi nekdanja predstavnica Slovenije v določenih pravnih evropskih strukturah dr. Verica Trstenjak, ki jo je SDS za to mesto (neuspešno) preferirala že pred letom in pol. A danes so razmerja moči v državnem zboru drugačna. A Trstenjakova naj bi imel resno konkurenco. Predvsem v smislu politične podpore. Za mesto ustavne sodnice naj bi se namreč prijavila tudi vrhovna sodnica Barbara Zobec, soproga nekdanjega ustavnega sodnika Jana Zobca, ki je pred leti tvoril že omenjeno trdo jedro politične desnice na ustavnem sodišču. Zobčeva je sicer na vrhovnem sodišču del prav tako trde linije simpatizerjev z SDS, kateri je pripadal tudi Marko Šorli, ki je bil na pred kratkim izvoljen za ustavnega sodnika kljub temu, da tedaj SDS ni imela večine v državnem zboru. Za ustavnega sodnika ga je predlagal kakopak predsednik Borut Pahor. Na ta način je bil nedavno na ustavno sodišče izvoljen tudi ddr. Klemen Jaklič. Tudi on v času, ko SDS ni bila na oblasti.

Če bo SDS tudi tokrat dosegla svoje, bodo na ustavnem sodišču imeli kar tri svoje ustavne sodnike – ustavne sodnike, ki sledijo željam stranke. Poleg Jakliča in Šorlija, tudi novega sodnika ali sodnico. Ustavne sodnike sicer poleg prava, logično, vodi tudi svetovni nazor. A za večino trenutnih ustavnih sodnikov, ki sicer svetovnonazorsko ni »desna«, ni mogoče trditi, da jih pri delu vodi katera izmed političnih strank. Po novem bo zelo verjetno en tak ustavni sodnik manj in hkrati eden tak več, ki ne posluša zgolj prava in svojega svetovnega nazora ampak predvsem točno določeno politično stranko. Da ima določena stranka vsaj tri v naprej zagotovljene glasove na ustavnem sodišču, ker sedi zgolj devet sodnikov, pa nikakor ni malo.

Pravzaprav bodo največjo odgovornost glede izbire novega ustavnega sodnika nosili v SMC in Desus, pri čemer bi znala morda biti na preizkusu trdnost koalicije. Če bi namreč omenjeni stranki zagovarjali preferenece, ki sta jih vedno doslej, bi glede na razmerja moči v državnem zboru tokrat lahko bil izvoljen tudi kandidat ali kandidatka, ki ni izrecna želja SDS. Sliši se bogokletno, a če bi bile vse stranke zveste svojim načelom, izvolitev novega ustavnega sodnika ali sodnice ne bi smela biti zgolj še ena vladna formalnost.