»Vrtoglava preplačila in kraja mask drugim državam«

Opozicija poziva k ustanovitvi parlamentarne preiskovalne komisije o nabavah zaščitne opreme

Iz opozicije prihajajo pozivi za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije o nabavah zaščitne opreme. Da bodo v LMŠ predlagali ustanovitev preiskovalke, je na Twitterju napovedala njihova poslanka Jerca Korče. Za takšno preiskavo se zavzemajo tudi v Levici. V SAB pa so spomnili, da so že predlagali nadzor nad dodeljevanjem javnih sredstev.

"Maske v 100.000 oz. v milijonih, množica datumov, posredniki, fototermini, kontradiktorne izjave ... Dvomi? Nejasnosti? Za vse prihodnje generacije je prav, da dvome odpravimo že danes," je na Twitterju zapisala poslanka LMŠ Jerca Korče. Objavo, v kateri je napovedala, da bodo v LMŠ predlagali ustanovitev preiskovalne komisije, je pospremila s ključniki #orožje, #teš6, #patria in #bančnaluknja.

"Maske v 100.000 oz. v milijonih, množica datumov, posredniki, fototermini, kontradiktorne izjave ... Dvomi? Nejasnosti? Za vse prihodnje generacije je prav, da dvome odpravimo že danes."

Jerca Korče, LMŠ

Poslanec Levice Miha Kordiš pa je na svojem Facebook profilu navedel, da je čas za preiskovalno komisijo. "Tovornjak izgubljenih mask, namenjen v Italijo. Deset milijonov javnega naročila podjetju s komaj kaj prometa. Vrtoglava preplačila. Kraja mask drugim državam. Razkrite povezave med dobavitelji, ministri in strankami. Kraje, laži in vojni dobičkarji: kriminalka s posledicami za življenja ljudi," je pojasnil.

V SAB pa so v odzivu na napoved predloga ustanovitve preiskovalne komisije za STA spomnili, da so kot prva opozicijska stranka že tekom sprejemanja prvega protikoronskega megazakona predlagali poseben parlamentarni nadzor nad porabo in dodeljevanjem javnih sredstev, a jih takrat LMŠ ni podprl. "Prav zato smo danes nad predlogom nekoliko začudeni, a hkrati veseli, da so v LMŠ zdaj spoznali, da je neka posebna oblika nadzora vendarle potrebna. V SAB si želimo, da parlamentarni nadzor ne zadeva samo nabave zaščitne opreme," so pojasnili in dodali, da bodo o predlogu LMŠ odločili v sredo.

"Tovornjak izgubljenih mask, namenjen v Italijo. Deset milijonov javnega naročila podjetju s komaj kaj prometa. Vrtoglava preplačila. Kraja mask drugim državam. Razkrite povezave med dobavitelji, ministri in strankami. Kraje, laži in vojni dobičkarji: kriminalka s posledicami za življenja ljudi."

Miha Kordiš, Levica

Pričakovati je, da bodo na sredini seji poslanske skupine o tem spregovorili tudi poslanci SD. Tedaj bo po pričakovanjih bolj jasno, ali utegnejo ustanovitev preiskave podpreti.

Predsednik opozicijske SNS Zmago Jelinčič se za zdaj o podpori parlamentarni preiskavi še ne more izreči, je dejal za STA in poudaril, da je podatkov glede nakupa opreme še premalo. Če bi se ta komisija ustanavljala, je treba počakati vsaj še 14 dni, da se zadeve razčistijo. 

Vladna stran je pri nabavi zaščitne opreme že od vsega začetka deležna več očitkov. Sredi marca je denimo odmevala zgodba o izginulih treh milijonih zaščitnih mask, ki jih je Slovenija naročila pri podjetju Labena. Omenjeni posel je na podlagi prijave pod drobnogled že vzela Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki je zaznala določena korupcijska tveganja ter ugotovitve odstopila Državni revizijski komisiji.

Zaradi očitkov o nepotizmu, ki jih zavrača, se je na KPK z vprašanjem obrnil tudi obrambni minister Matej Tonin. Zavod za blagovne rezerve je namreč sklenil posel za dobavo zaščitne medicinskem opreme v višini 30 milijonov s podjetjem Acron, v katerem je zaposlena tudi Toninova mama. Podobnih očitkov se je moral v javnosti že otepati tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek, saj so posel sklenili s tekstilnim podjetjem žene njegovega bratranca.

Počivalšek je sicer v javnosti zatrjeval, da zavod za blagovne rezerve ne sme kupovati zaščitne opreme neposredno od kitajskih proizvajalcev in zato za posrednike v poslih najema različna podjetja iz Slovenije, a po pojasnilih računskega sodišča to ne drži, saj zakonska omejitev, ki bi državnemu zavodu preprečevala dogovore s kitajskimi podjetji, ne obstaja.

DZ za vsako parlamentarno preiskavo imenuje posebno preiskovalno komisijo. Če je parlamentarna preiskava uvedena na zahtevo tretjine poslancev, imajo vse poslanske skupine v preiskovalni komisiji enako število članov. Predsednik preiskovalne komisije se izvoli izmed poslancev, ki so vložili zahtevo za uvedbo preiskave, še določa poslovnik o parlamentarni preiskavi.

Zavod za blagovne rezerve je od 16. marca do 8. aprila skupaj oddal 55 naročil za dobavo zaščitne opreme v vrednosti 181 milijonov evrov brez DDV. Vse pogodbe sicer ne bodo izpolnjene. KPK pa je računskemu sodišču že predlagala, naj po zaključku izrednih razmer izvede revizijo poslovanja zavoda za blagovne rezerve, in sicer zlasti za sklenjene pogodbe v zvezi z izvedenimi javnimi naročili v času trajanja izrednih razmer.

Poleg institucij, ki se bodo ukvarjale s preiskavami teh poslov, pa se torej obeta tudi politična preiskava v DZ.

Poslovnik o parlamentarni preiskavi določa, da lahko uvedbo parlamentarne preiskave predlaga vsak poslanec, DZ pa jo mora odrediti, če to zahteva tretjina poslancev ali državni svet.

Predlog oziroma zahteva za uvedbo parlamentarne preiskave se pošlje predsedniku DZ, ki to uvrsti na dnevni red seje DZ. O predlogu DZ odloči s sklepom, o zahtevi pa DZ ne glasuje, temveč v aktu, s katerim se odredi parlamentarno preiskavo na zahtevo, v celoti povzame vsebino zahtevka za odreditev parlamentarne preiskave iz zahteve, sme pa zahtevano parlamentarno preiskavo tudi razširiti ali dopolniti, če je to v skladu s predmetom in namenom zahtevane preiskave in če temu ne nasprotuje predlagatelj.

DZ za vsako parlamentarno preiskavo imenuje posebno preiskovalno komisijo. Če je parlamentarna preiskava uvedena na zahtevo tretjine poslancev, imajo vse poslanske skupine v preiskovalni komisiji enako število članov. Predsednik preiskovalne komisije se izvoli izmed poslancev, ki so vložili zahtevo za uvedbo preiskave, še določa poslovnik o parlamentarni preiskavi.