Sezona brez delavcev

Z začetkom pomladi se na polju začnejo sezonska opravila. Zaradi pomanjkanja delavcev v Sloveniji so kmetje v preteklih letih iskali pomoč predvsem v državah z nižjim življenjskim standardom.

Tudi letos se je sprva še govorilo o organiziranem konvoju, ki naj bi iz Bosne in Hercegovine ter iz Romunije pripeljal sezonske delavce, vendar se to nazadnje ni zgodilo. Zaradi ukrepov za preprečitev širjenja epidemije koronavirusne bolezni več sto delavcev v Slovenijo ni prispelo. Janez Oset, predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije, je ob tej novici opozoril, da obstaja nevarnost, da bo zaradi tega slovenski hmelj morda ostal neobran.

Nadaljnje odlašanje z delom bi gospodarsko škodo samo še povečalo. Kmetje pa si visokih stroškov z delovno silo tudi ne morejo privoščiti, saj imajo pridelek ponekod že vnaprej prodan in s tem določen tudi delež dobička, ki ga bodo lahko namenili za plače delavcev.

Hmeljarstvo Čas, ki ima na severovzhodu države tri posestva, si je delavce sicer priskrbelo že pred razglasitvijo epidemije. Do desetega maja bo tako pri njih nastanjenih okoli štirideset romunskih delavcev, katerih gibanje so omejili na meje posestva. Vsak dan jim redno merijo temperaturo, v trgovino hodi vsak posebej.

Zaradi zaustavitve konvoja ostalih delavcev, ki so jih želeli pripeljati prek Madžarske, je ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Aleksandra Pivec, pretekli teden državljane pozvala k pomoči kmetom. Na delo je pozvala vse delavce, ki so trenutno na čakanju, študente in brezposelne. Že prvi konec tedna se je prek posebnih dežurnih služb za pomoč in koordinacijo prijavilo 215 posameznikov, ki za svoje delo ne bodo prejeli niti minimalne plače. Vsako leto namreč do prvega aprila določijo višino minimalne urne postavke za začasno in občasno delo. Letos ta znaša 5,16 evra na uro.

Če urno postavko pomnožimo s sto šestinsedemdesetimi urami na mesec, je to manj od zneska devetsto štiridesetih evrov, kolikor naj bi znašala bruto minimalna plača, zato Goran Lukič iz Delavske svetovalnice poziva: »Kaj pa, če bi namesto apokaliptičnega apela, s katerim pravzaprav želite še dodatno utrditi ’poslovni model’ najemanja podplačanih sezonskih delavcev brez neposrednega delovnopravnega varstva, zavihali rokave in zagotovili vsem sezonskim delavcem v kmetijstvu ustrezno plačilo in neposredno delovnopravno varstvo?« 

Sezonski delavci nimajo neposrednih pravic oziroma varstva iz delovnega razmerja, zaposleni so po pogodbah civilnega prava, ki jih postavljajo v prekarni položaj. Za zdaj edina sprememba, ki je bila glede sezonskega dela vpisana v zakon o interventnih ukrepih, razglaša, da se letos ukinja časovna omejitev za opravljanje začasnega dela v kmetijstvu z devetdesetih dni na neomejeno trajanje.