Javno pismo dijakov Gimnazije Poljane o izvedbi letošnje mature

"Glede na to da smo bili nenadno prisiljeni korenito spremeniti svoje življenje v skladu z varnostnimi ukrepi, se zavzemamo za konkretne spremembe tudi pri izvedbi mature, saj je situacija, v kateri smo se znašli, usodna. Učni pogoji pouka na daljavo so neprimerljivi s pogoji, ki so jih imeli naši predhodniki."

Za pisanje pisma smo se odločili zaradi skrbi in pomislekov, ki jih povzročajo dnevne novice, dogovori, izjave in medijske polemike o izvedbi letošnje mature; ta naj bi se po zadnjih dogovorih začela 30. maja s pisnim izpitom iz angleščine. Zavedamo se, da kot maturantje nimamo kompetenc ali pristojnosti, ki jih lahko pripišemo stroki, vendar pa se spremembe na tem področju neposredno tičejo nas in se nam zdi prav, da je naše (čeprav laično) mnenje slišano. Predvsem se nam zdi zaskrbljujoče podcenjevanje trenutne pandemije s strani pristojnih organov in njihov odnos do maturantov, katerih mnenje je bilo do sedaj preslišano ali narobe interpretirano.

Z Državnim izpitnim centrom in Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport se strinjamo, da ukinitev mature ne bi bila optimalna rešitev, saj bi s številnih vidikov močno otežila potek vpisovanja na fakultete. Mislimo, da bi bila legitimna le, če je po mnenju zdravstvene stroke ne bi mogli izvesti varno, a obenem težko razumemo trmasto prepričanje o njeni nespremenjeni izvedbi kljub nepredvidljivosti trenutnih razmer.

Argument, da mora matura ostati nespremenjena zaradi že natisnjenih pol, se nam zdi naravnost absurden.

Glede na to da smo bili nenadno prisiljeni korenito spremeniti svoje življenje v skladu z varnostnimi ukrepi, se zavzemamo za konkretne spremembe tudi pri izvedbi mature, saj je situacija, v kateri smo se znašli, usodna. Učni pogoji pouka na daljavo so neprimerljivi s pogoji, ki so jih imeli naši predhodniki; prav tako je prepričanje, da nam kopica dostopnega e-gradiva (vprašljive kredibilnosti in verodostojnosti) omogoča lažjo in bolj konstruktivno pripravo, zmotno. Iluzorno je pričakovati, da lahko za dijake povsem nov in nepreizkušen učni način nadomesti ustaljenega in že poznanega. Podobnega mnenja je tudi ravnatelj II. gimnazije v Mariboru Ivan Lorenčič, ki je v izjavi za Večer dejal: “Dijaki pred samim izpitom vseeno potrebujejo pomoč, pregled, intelektualno segrevanje. Mesec dni pred izpitom morajo priti v šolo, brez obdobja priprav v živo bo maturo težko izpeljati." Kljub veliki angažiranosti profesorjev so ti različno tehnološko usposobljeni in računalniško pismeni, kar močno vpliva na kvaliteto podajanja snovi, način ocenjevanja ter uspešnost komunikacije. Tako za dijake kot profesorje tradicionalni šolski delavnik ustvarja enake pogoje za podajanje, usvajanje, razumevanje in ocenjevanje snovi, glede na dijakov socialno-ekonomski status ali privatno življenje. Takšne pogoje številni iščejo tudi popoldne v javnih ustanovah, kot so trenutno zaprte knjižnice in čitalnice, saj jim domače okolje ne dovoljuje zbranega študija. Prav ta vidik se nam zdi najbolj problematičen, saj naj bi matura razlike med slovenskimi dijaki odpravljala, ne pa poglabljala. Sprašujemo se, kako si pristojni organi predstavljajo, da bodo imeli do enakih priprav dostop dijaki iz socialno zaznamovanih družin, ki nimajo lastnega računalnika (ali pa si ga delijo z ostalimi člani, kar seveda omejuje njihov dostop do gradiva, predavanj) in sobe, kjer si lahko ustvarijo študijsko okolje in se v skladu s tem zberejo ter pripravijo na delo. Pomembno je poudariti, da kljub temu da šole dijakom ponujajo dodatno računalniško opremo, mladim v socialno ogroženih družinah taka dobronamernost ni nujno olajšujoča, saj svoj položaj lahko doživijo kot stigmo. Ta občutek je za mlade zelo utesnjujoč in jih odvrača od iskanja pomoči.

Pomembno je poudariti, da kljub temu da šole dijakom ponujajo dodatno računalniško opremo, mladim v socialno ogroženih družinah taka dobronamernost ni nujno olajšujoča, saj svoj položaj lahko doživijo kot stigmo.

Na tem mestu opozarjamo, da je načelo enakosti zagotovljeno vsem državljanom z ustavo, prav to načelo pa kršijo neenake možnosti, ki jih imajo dijaki iz različnih družbenih slojev.

Pristojni se sklicujejo na izvedbo nespremenjene mature kot na zagotovilo, da bodo dijaki pridobili celovito znanje; njihov lastni nasvet, po katerem naj bi skoraj ves čas, ki ga sedaj maturanti namenjamo šolanju, porabili za priprave na maturo, pa spodkopava prav to idejo celovitega znanja. Kmalu po potrditvi praktično nespremenjenega maturitetnega koledarja, se je pouk usmeril skorajda povsem v maturo in zanemaril vse nematuritetne predmete. Znanje, ki nam ga želi zagotoviti RIC z nespremenjeno maturo, pa ni dosegljiv le z maturitetnimi predmeti, ampak z vsemi. Obdobje pred zaključevanjem ocen v četrtem letniku naj bi omogočilo tudi normalen zaključek ostalih nematuritetnih predmetov.

Evropske države se s prilagajanjem izpitov spopadajo na različne načine - nekatere so preizkuse prestavile, večina pa jih poleg tega tudi prilagaja ali odpoveduje. Navajamo samo nekatere: Velika Britanija, Nizozemska in Finska so jih odpovedale in bodo postopke za vpis na fakultete prilagodile.

Ker mislimo, da odpoved mature ne bi bila najboljša rešitev, vidimo uresničljiv zgled v ukrepih, ki jih sprejema Avstrija. Slednja je zmanjšala število predmetov s štirih na tri in ukinila ustni del izpita. Podobno je v Sloveniji predlagala tudi predsednica Društva ravnateljev srednjih šol Nives Počkar: »Stališče ravnateljev je, da matura mora biti! Smo pa ravnatelji predlagali, da bi dijaki opravljali le pisni del.« Te prilagoditve se nam zdijo možne in nujne tudi v Sloveniji.

Ker mislimo, da odpoved mature ne bi bila najboljša rešitev, vidimo uresničljiv zgled v ukrepih, ki jih sprejema Avstrija. Slednja je zmanjšala število predmetov s štirih na tri in ukinila ustni del izpita.

Zavedamo se tudi dejstva, da so pole že natisnjene in bi zmanjšanje števila predmetov zahtevalo spremembe. Vendar bi té v letošnjem letu izjemoma upravičile posebne razmere. Argument, da mora matura ostati nespremenjena zaradi že natisnjenih pol, se nam zdi naravnost absurden. Se Vam zdi škoda, ki bi nastala zaradi odpadnega papirja in kartuš, primerljiva s škodo, ki jo bodo ob pisanju nespremenjene mature utrpeli dijaki brez dostopa do kvalitetnih priprav?

Za konec bi poudarili, da smo maturantje polnoletni državljani; želimo si, da bi se RIC in MIZŠ v svoji komunikaciji z nami vzdržala neresnih analogij med vojsko in maturo ter izpraznjenih fraz, kot je na primer “Zaupajte si, mi pa vam bomo pomagali,” ki nas ob letošnjem maturitetnem čtivu spominjajo na Cankarjevo komedijo Za narodov blagor; predvsem pa, da maturantov ne bi obravnaval povsem pokroviteljsko.

Načelo enakosti je zagotovljeno vsem državljanom z ustavo, prav to načelo pa kršijo neenake možnosti, ki jih imajo dijaki iz različnih družbenih slojev.

Mi svoje dolžnosti opravljamo in se vestno pripravljamo tudi na nespremenjeno maturo; od Vas pa pričakujemo, da tudi Vi opravite svoje dolžnosti in nam pomagate zares.

P.S.: MIZŠ ter RIC legitimirata svoje (ne)delovanje z dejstvom, da sta v stiku z Dijaško organizacijo Slovenije. A DOS, ki naj bi zastopala in podpirala dijake, je v obdobju, ko jo najbolj potrebujemo, zatajila. V trenutni situaciji se niso odzvali v skladu s svojimi načeli in evidentno ne predstavljajo mnenja večine, kar je dokazala tudi anketa, ki so jo v odgovor DOS-evi naredili dijaki in je zajela veliko večji krog maturantov. Prav zato, ker se naša prizadevanja v delovanju DOS-a ne odražajo, Vam pišemo v svojem imenu in s svojimi predlogi.

PREDLOG: UKINITEV USTNEGA IZPITA

V pismu omenjamo predloge ravnateljev, znano prakso iz Avstrije, kjer so ukinili ustni del njihove mature. Če razčlenimo, nekateri maturitetni predmeti predvidevajo opravljanje internega dela mature, ki se šteje kot del zaključne ocene:

laboratorijske vaje (KEM, FIZ),

laboratorijske, terenske, raziskovalne vaje (BIO),

projektna naloga (BTH),

seminarska naloga (INF, SOC, FIL, PSI, ELE, RAČ, MAL),

terenske ter laboratorijske vaje in strokovna ekskurzija (GEO),

pisna naloga in strokovna ekskurzija (ZGO),

umetnostnozgodovinski praktikum (UZG),

ustvarjalna vajo (SPL, TVD),

pisna naloga (EKN),

laboratorijska vaja ali seminarska naloga (MEH).

Pri teh predmetih so bili določeni ukrepi s strani Državnega izpitnega centra učinkoviti, tj. podaljšanje rokov za oddajo izdelkov do 4. 5. 2020 in nekatere vsebinske spremembe, zatorej se nam zdi, da bi bilo te izdelke nesporno oceniti in posledično upoštevati tudi pri maturitetni oceni iz posameznega predmeta.

Drugače pa je pri predmetih (SLM, ITM, MAM, SLP, SLI, ITT, MAP, ANG, FRA, NEM, LAT, ŠPA, RUS, GRŠ, MAT, LIT), ki zahtevajo ustni izpit. Tega zavezujoči opravljajo (po trenutnem maturitetnem koledarju) meseca junija. Pri teh predmetih, se ustni izpiti zaradi v pismu navedenih razlogov ne bi izveli, upoštevala pa bi se le ocena pisnega dela, ki bi tako predstavljala sto odstotkov celotne ocene (npr. pri slovenščini bi polovico ocene predstavljala ocena iz eseja, polovico pa ocena iz slovnične pole).

PREDLOG: ZMANJŠANJE ŠTEVILA PREDMETOV

Trenutna splošna matura predpostavlja, da dijaki opravljajo predmete iz obveznega in izbirnega sklopa. Obvezni sklop vključuje tri predmete (matematiko, materni jezik in tuji jezik), ki se lahko opravljajo tudi na višji ravni, izbirni sklop pa dva predmeta iz nabora vseh ostalih predmetov, ki se opravljata na osnovni ravni, razen v primeru tujega jezika. Na višji ravni se, v primeru, da dijak opravlja več jezikov na višji ravni, šteje le en poleg slovenščine. Če splošni maturant izbere vse predmete na osnovni ravni, lahko tako doseže največ 28 točk, v primeru izbora vseh možnih predmetov na višji ravni pa največ 34 točk.

Pri poklicni maturi je praksa nekoliko drugačna. Predmeta skupnega dela sta materinščina in temeljni strokovno-teoretični predmet. V izbirnem delu prijavljajoči izbirajo med tujim jezikom ali matematiko in četrtim predmetom iz nabora, ki ga ponuja RIC. Z opravljanjem navedenih predmetov lahko dijaki zberejo največ 23 točk. V primeru, da njihova fakulteta zahteva večje število točk (oz. opravljeno splošno maturo), ti dijaki lahko opravljajo še peti predmet (izberejo ga iz nabora predmetov, ki jih ponuja RIC pri splošni maturi) in tako skupno zberejo maksimalno 28 točk, s čimer so po številu točk izenačeni z maturanti splošne mature, ki vse predmete opravljajo na osnovni ravni.

Glede na navedeno in trenutne omejitve, prej opisane v našem pismu, predlagamo, da se število predmetov pri maturi zmanjša. Pri splošni maturi bi tako dijaki opravljali le predmete sedanjega skupnega dela, tj. materinščino, matematiko in tuji jezik. Pri tem bi z opravljanjem predmetov na osnovni ravni lahko zbrali največ 18 točk, v primeru izbora tudi matematike in tujega jezika na višji ravni pa največ 24 točk. Pri poklicni maturi pa bi dijaki opravljali oba predmeta iz obveznega sklopa in zbrali največ 13 točk. Če bi za vpis na fakulteto želeli konkurirati maturantom splošne mature, bi njihov prej izbrani peti predmet postal njihov tretji predmet in tako bi skupno lahko zbrali maksimalno 18 točk, enako kakor maturantje splošne mature, ki bi matematiko in tuji jezik opravljali na splošnem nivoju.

Po navedenih kriterijih bi razlike med dijaki, ki opravljajo različni maturi ostale podobne bivšemu načinu točkovanja, hkrati pa bi se podobno prejšnjemu principu maturantje lahko po številu točk delno izenačevali. V primeru, da posamezna fakulteta za vpis posebej zahteva maturo iz določenega izbirnega predmeta, bi pa ta upoštevala zaključno oceno dijaka pri tem predmetu v šolskem letu 2019/2020.

PREDLOG: ZMANJŠANJE ŠTEVILA PREDMETOV

V drugem predlogu smo jasno razdelali eno od možnosti modifikacij mature. Pri tem smo predlagali prvi način zmanjšanja števila predmetov, ki bi jih moral dijak opravljati v šolskem letu 2019/2020. Zavedamo se, da nekatere fakultete za vpis v svoje programe zahtevajo opravljen maturitetni izpit iz določenega predmeta in kot kriterij za vpis pomožno uporabljajo tudi končno maturitetno oceno pri tem predmetu. Drugi način zmanjšanja števila predmetov, zato vidimo v posegu v obvezni del mature. Od skupnega dela pri splošni maturi bi tako dijak opravljal dva predmeta namesto treh. Materinščina bi ostala obvezen maturitetni predmet, za drugi predmet pa bi dijak izbiral med matematiko ali tujim jezikom. K temu bi dodali tretji predmet, ki bi se med dijaki razlikoval. Prijavljajoči za ta predmet bi izbral enega izmed dveh, ki jih je ob prijavi napisal pod izbirni del mature, natančneje tistega, ki ga njegova fakulteta zahteva kot pogoj za vpis. Za dijake, ki opravljajo poklicno maturo, pa naš predlog ostaja enak kakor pri prejšnji prilagoditvi števila predmetov. Tudi oni bi pisali obvezno materinščino in njihov temeljni strokovno-teoretični predmet. Če bi se želel maturant poklicne mature prijaviti v visokošolski program, ki trenutno zahteva poklicno maturo z opravljenim petim predmetom, bi njihov že izbrani peti predmet postal tretji predmet, enako kakor smo opisali v prejšnjem predlogu. Razlike med splošnimi in poklicnimi maturanti bi se tudi po tem kriteriju ohranjale in izenačevale po enakem principu kot pri našem drugem predlogu. Dijak, ki bi opravljal splošno maturo, bi lahko dosegel največ 18 točk, če pa je izbral tuji jezik ali matematiko na višjem nivoju, bi posledično lahko dosegel največ 21 točk. Pri poklicni maturi bi dijaki enako kakor prej lahko dosegli največ 13 točk, oz. če bi izbrali še tretji predmet, največ 18 točk, in se tako po številu točk izenačili z maturanti splošne mature, ki bi matematiko ali tuji jezik opravljali na osnovnem nivoju.

*Pripis uredništva Mladine: Pismo je bilo poslano odgovornim na ministrstvu za šolstvo in državnemu izpitnemu centru ter javnosti.