Javna razprava: Kaj z maturo 2020? Dve realni možnosti

Dejstvo je, da tudi če speljemo celotno maturo, bodo številni letošnji kandidati v slabšem položaju, saj sta zaključek njihovega pouka kakor tudi priprava na maturo okrnjena

Po zagotovilih pristojnega ministrstva in Državnega izpitnega centra sicer letošnja matura bo. Predvidoma v neokrnjeni obliki naj bi se začela z zamikom, pisanjem eseja iz slovenskega jezika, 1. junija. Prav, morda res in v tem primeru se bi maturo verjetno celo dalo speljati v celoti. Dejstvo pa je, da tudi če speljemo celotno maturo, bodo številni letošnji kandidati v slabšem položaju, saj sta zaključek njihovega pouka kakor tudi priprava na maturo nedvomno, kljub prizadevanju učiteljev, okrnjena, dijaki pa v stresu zaradi pomanjkanja informacij in karantene, v kateri so prisiljeni biti. V njej pa za pripravo vsi nimajo enakih možnosti. Da bi to kompenzirali, se pojavljajo zahteve (predvsem s strani dijaške organizacije), da bi bila matura lažja oz. da ne bi preverjali vse s katalogi predpisane snovi.

Tisti, ki sodelujemo pri pripravi mature vemo, da to ni mogoče, saj smo izpitne pole, ki bodo izžrebane letos, pripravili že pred dvema letoma, ko o covid-19 ni bilo ne duha ne sluha. Te pole pa pokrivajo celotno snov zapisano v maturitetnih predmetnih katalogih. Krajšanje oz. kakršnokoli spreminjanje izpitnih pol zato ni možno. Torej ostane plan A, da se letošnja matura začne kasneje, vendar izpelje neokrnjeno. Tudi v tem primeru pa bi po moje morali ravnati takole:

Načrt (A) maturo se izvede, kakor je predlagano, vendar s sledečim dodatkom: maturo se izvede samo v enem roku (ne v treh, torej jesenska roka odpadeta) kadarkoli ta že bo, nikakor pa se preverjanje pri posameznih predmetih ne bi smelo začeti po 10. juliju. Maturo opravljajo vsi dijaki, pogojno tudi tisti, ki bi morali imeti popravne izpite. V kolikor kasneje opravijo popravne izpite, se jim prizna tudi matura. Na ta način bo možno pridobiti maturitetno ocene vseh dijakov dovolj zgodaj, da bo možen tudi pravočasen vpis na fakultete in normalen začetek študijskega leta. Načrt A pa seveda še vedno lahko pade v vodo in kaj sledi potem? Ne dvomim, da imajo pristojne inštitucije pripravljen načrt B, toda kakšen je, ne ve nihče. Odpoved celotne mature bi bila, kljub določenim argumentom, slaba rešitev, ker bi to predstavljalo zelo zahteven problem za vpis na tiste smeri študija, ki imajo omejitev vpisa. V tem primeru verjetno ne bo preostalo nič drugega, da kot merilo za vpis na posamezen študij štejeta le šolski uspeh in interna ocena pri predmetu, ki ga zahteva posamezen študijski program. Tak način vpisa bo povzročil ne malo slabe volje, saj so šolske ocene premalo selektivne, kar velja predvsem za interno oceno, na kar tisti, ki smo vključeni v pripravo mature, opozarjamo že vrsto let.

Tisti, ki sodelujemo pri pripravi mature vemo, da smo izpitne pole, ki bodo izžrebane letos, pripravili že pred dvema letoma, ko o covid-19 ni bilo ne duha ne sluha.

Zato si drznem predlagati, da bi v zelo okrnjeni obliki lahko izpeljali del mature (moj plan B), ki bi bil hkrati tudi dovolj dobro merilo za vpis na želene programe. Fakultete bi v tem primeru morale najkasneje do konca meseca junija na Državni izpitni center sporočiti, kateri predmet je bistven za vpis na posamezen program, ki ga izvajajo in za katerega je vpis omejen. Kot primer lahko navedem študij biologije na BF UL. V tem primeru bi kandidat, ki se želi vpisati na študij biologije, opravljal samo maturitetni izpit iz biologije. To bo nekakšen sprejemni izpit, ki pa bo potekal po vseh pravilih eksterne mature, torej se bo za izpit porabil maturitetni komplet. Maturo bodo ocenjevali zunanji ocenjevalci, tako kakor sicer. Prednost takega izpita je v tem, da ga lahko kandidati opravijo tudi še konec avgusta ali celo v začetku septembra. Ker matura obsega vse predmete gimnazijskega programa, bodo lahko iz nabora maturitetnih predmetov posamezni študijski programi izbrali najbolj ustrezen maturitetni predmet, ki jim bo služil kot sprejemni izpit za vpis na izbrani program. Nekatere fakultete pa imajo že tako ali tako sprejemne izpite, kar bo zanje glavni oz. dodatni kriterij za izbiro kandidatov. Poleg sprejemnega /maturitetnega izpita bodo h kriteriju za vpis seveda še vedno štele tudi ocene predmeta (ali več njih), dobljene pri rednem pouku v gimnazijah. Če bo opravljanje mature v integralni obliki preklicano, bodo imeli kandidati še vedno dovolj časa, da se pripravijo na sprejemni/maturitetni izpit iz izbranega predmeta in to dovolj dobro in z bistveno manj stresa kakor za opravljanje celotne mature.

Se pa zavedam, da s tem načinom ne rešimo problema tistih kandidatov, ki bi želeli poleg poklicne mature opravljati tudi maturo iz petega predmeta. Ta jim namreč daje možnost vpisa na določene programe univerzitetnega študija po zakonsko sicer dopustni, vendar zelo vprašljivi bližnjici. Je pa res, da tega problema ne bomo rešili tudi v primeru, če maturo v celoti odpovemo. Ta problem je rešljiv le pri normalnem poteku mature, ki pa je kljub nameri o njeni izvedbi, še vedno vprašljiva.