Karantenski dnevnik z druge strani goriškega zidu (5. del)

Karantenski čas bi veljalo izkoristiti za izvedbo najnujnejših del, seveda ob upoštevanju zdravstvenih in higienskih predpisov. Marsikje dela že potekajo, tudi v bližnjem Trstu.

9. april 2020: Včeraj se je povsem neopazno in nevidno, seveda zaradi globalne pandemije, zrušil most v kraju Massa Carrara. Srečo v nesreči predstavlja karantena, ki je ljudi rešila pred smrtjo na cesti. V času nesreče sta bila na mostu le dva kombija, ki sta prevažala pakete. Mostni podor ni bil usoden za voznika. Torej vse dobro. Zgolj predstavljamo si lahko koliko ljudi bi umrlo, če bi promet potekal nemoteno, če nas covid-19 ne bi prisilil, da smo doma, če bi torej živeli povsem “normalno”. Morda bi se ponovila Genova.

Problem cestne infrastrukture v Italiji je velik. Težavo predstavlja slabo vzdrževanje prometne infrastrukture in močna decentralizacija, regionalizacija le-te. Večino regionalnih cest pregledujejo in vzdržujejo dežele. Ker nekaterim deželam primanjkuje denarja se pač odločijo, da ne bodo opravljala (nujnih) vzdrževalnih del ali da bodo te prek javno-zasebnega parnerstva prepustile podjetjem, ki imajo mafijske korenine. V nekaterih primerih pa dežele celo vračajo ceste v upravljanje nazaj državi oz. državnemu podjetju, ki skrbi za ceste.

Karantenski čas bi veljalo izkoristiti za izvedbo najnujnejših del, seveda ob upoštevanju zdravstvenih in higienskih predpisov. Marsikje dela že potekajo, tudi v bližnjem Trstu.

10. april 2020: V nabiralnike smo dobili že tretjo občinsko zloženko. V njej lahko preverimo številke kriznih telefonov in spletne naslove za dostavo hrane in živil. Na občini so pripravili tudi kulturni kotiček, kjer so na voljo posnetki gledaliških predstav ter virtualni sprehodi po razstavah in muzejih. Naslovnico pa krasi županov monolog, ki občanom izreka empatijo, sočutje ter zavedanje, da smo se vsi znašli v težki situaciji. Ampak župan Ziberna, kot pravi pater familias pomirja in predlaga, celo ukazuje, da “moramo skriti solze in naj se poskusimo nasmehniti, za naše otroke, za naše starše, za naše stare starše.”

Seveda, dajmo se smejat, dajmo se veselit, dajmo slavit, to čudovito karanteno in deželno represijo. Za naše otroke, ki jih ne smemo peljati na sprehod, niti v neposredni bližini domovanja. Za naše otroke, ki jim deželni politiki niti svežega zraka in sončka ne privoščijo. Za naše starše, ki živijo v drugi občini in državi. Za naše starše, ki jih ne smemo obiskati, ker so ostali na drugi strani goriškega zidu. Za naše stare starše, ki smo jih povsem odtujili. Za naše stare starše, ki jih bomo naslednjič videli v žari ali pa v krsti.

Tašča pravi, da so jo danes italijanski policisti ustavili že petkrat. Pred prazniki so še dodatno poostrili nadzor. Lepa vremenska napoved in praznični konec tedna predstavljata slab obet za spoštovanje mantre “ostani doma”. Ministrstvo za notranje zadeve napoveduje še doslednejšo vikend kontrolo, torej še več preletov dronov in helikopterjev, povečano število patrulj, povečano število kontrolnih točk, skratka še več represije.

11. april 2020: Niti do najbližje trafike si ne upam. Kaj če je na poti do trafike kontrolna točka? Kaj če bo policist ocenil, da obisk trafike ne sodi med nujne in utemeljene razloge za izhod iz hiše? Kdo potrebuje revije in časopise, če pa je vse dostopno na internetu? Doma nimamo tiskalnika, zato tudi s seboj ne bi imel izpolnjenega obrazca. Kaj če mi policist ne bi verjel, da sem se le po časopis odpravil? Namesto časopisa, bi dobil denarno kazen ali celo zapor. Ker je policist pač ocenil, da dostop do informacij ne sodi med utemeljene razloge in, ker s seboj nimam izpolnjenega obrazca. Živimo v policijski državi.

Minister za zdravje Speranza je danes poskrbel za nov komunikacijski zdrs. V enem od intervjujev je povedal, da vrnitev v “normalnost” ne bo mogoča, dokler ne bo razvitega cepiva za covid-19. Ob tem pa pozabil razložit kaj predstavlja pojem “normalnosti”. Mar to pomeni, da bomo še več kot eno leto zaprti po garsonjerah, hišah, apartmajih in stanovanjih? Mar to pomeni, da bodo izobraževalne ustanove zaprte do odkritja cepiva? Mar to pomeni, da do odkritja cepiva ne bomo smeli na kolo ali na krajši tek? Mar to pomeni, da bodo še leto dni zaprte sladoledarne, restavracije, frizerji, kozmetični saloni, bari? Mar to pomeni, da še leto dni ne bo športnih dogodkov, koncertov, gledaliških predstav? Kaj hudiča si Speranza tolmači kot “normalnost” si lahko le predstavljamo. Vsekakor pa smo lahko prepričani, da politika razen ponavljajoče dogme “ostanimo doma”, nima jasne strategije za nadzor pandemije.

Rešitev bi lahko predstavljalo množično testiranje vse populacije. Le tako bi z gotovostjo odkrili vse primere okužbe, tudi tiste asimptomatične. Ampak tovrstna metoda je praktično neizvedljiva na primeru 60 milijonov ljudi. Predvsem če pomislimo, da je od začetka pandemije v Italiji bilo skupaj opravljenih približno milijon testov. Povedano drugače, v več kot mesecu dni so test opravili pri manj kot milijonu oseb. To pa seveda ne pomeni, da ni potrebno povečati število dnevno opravljanih testov in to predvsem med zdravstvenimi delavci, ki so zaradi narave dela še posebej izpostavljeni okužbi.

12. april 2020: Danes je postalo uradno to, kar smo vedeli že dolgo. Karantena bo podaljšana in sicer do 3. maja, bodo pa lahko v torek svoja vrata ponovno odprle knjigarne, papirnice in trgovine z otroškimi oblekami. V Piemontu so že napovedali, da bodo knjigarne, papirnice in trgovine z otroškimi oblekami ostale zaprte vsaj do 3. maja. Kako bo pri nas še ne vem. A vsekakor gre za majhen korak v smeri “normalnosti”.

Ministrstvo za notranje zadeve je v izjavi za javnost sporočilo, da so policisti in orožniki v mesecu dni izvedli kar deset milijonov kontrol. Vsak dan so torej opravili več kot 300.000 kontrol, kjer so preverjali obrazce posameznikov, preverjali spoštovanje vladnih dekretov in preverjali trgovce, če upoštevajo vse predpise za zajezitev širjenja okužbe. Naravnost groteskno je, da smo se še pred mesecem dni zgražali nad “represivnimi” Kitajci, danes pa v strahu za lastno zdravje nekritično sprejemamo vse restriktivnejše ukrepe.

13. april 2020: Danes je že 35. dan karantene. Wuhan je bil 76 dni izoliran, življenje v tem velemestu pa še vedno ni steklo povsem nemoteno, povsem “normalno” bi dodali poltiki. Nato pa na teletekstu, na spletu ali v časopisu berem, da je najhujše že šlo mimo, da bo treba le še teden ali dva zdržati, da bo kmalu vse spet dobro. In to ne za Italijo, pač pa za države, ki jih je pandemija zajela nekaj dni kasneje, tudi dva tedna kasneje. Ljudje, ki tako govorijo zavestno lažejo, saj je nemogoče, da bi v Evropi ali pa v ZDA v le nekaj tednih zajezili širitev koronavirusa v enaki meri, kot je to uspelo Kitajski v več kot dveh mesecih. Tudi raba vojnega diskurza nam ne pomaga, ker pandemije zato ne bo nič prej konec.

Predsednik dežele Fedriga bo sprostil določene omejitve, ki veljajo v Furlaniji – Julijski krajini. Že jutri bodo ponovno dovoljene aktivnosti v bližini doma, seveda pod pogojem, da se pri tem uporablja zaščitno masko, ali ruto, ali šal, ali nekaj kar prekrije usta ter nos. Zahvaljujoč dobrodušnosti deželnega vladarja, bomo lahko podaniki ponovno šli na sprehod z otroki, na rekreativni tek v bližini domovanja, na mini kolesarsko turo okoli hiš in blokov. Po tednih hišnega pripora je to pravi luksuz, popolna svoboda, predvsem mentalna.

Ampak to še ni vse, če bomo pridni, bomo te svoboščine lahko celo obdržali.

Adriano je poslal virtualne dobrote, slike doma pripravljenih tipičnih dobrot neapeljske velikonočne kuhinje. Casatiello in Pastiera izgledata zelo dobro, ob naslednjem snidenju sva se dogovorila še za degustacijo.

14. april 2020: Tudi v Gorici knjigarne, papirnice in trgovine z otroškimi oblekami ostajajo zaprte. Tokrat ne gre za deželni ukrep, temveč za odločitev lastnikov, da ne bodo svojih zaposlenih izpostavljali nevarnosti okužbe. Roke si ponovno manejo multinacionalke, ki prek spleta prodajajo otroške obleke in knjige.

Število ljudi, ki potrebujejo intenzivno nego se počasi manjša, tudi velika večina okuženih oseb je v domači oskrbi. Razmere se počasi umirjajo, a to je le vrh ledene gore. Vsi poznamo nekoga, ki je v zadnjem obdobju bil slabo, imel vročino, kašljal, imel srbečico v grlu in prsih, izgubil vonj in okus, imel glavobole in se je želel testirati, a to ni bilo mogoče. Če vse pomnožimo in razširimo na celotno državo ter dodamo še vse asimptomatične je rezultat jasen. Število okuženih je nekajkrat višje od uradnih številk. Smo še daleč od uspeha.

15. april 2020: Po zelo dolgem času sem končno šel na krajši sprehod. Tudi na ulici je bilo dogajanje živahnejše v primerjavi s preteklimi tedni. Otroci se igrajo, kolesarijo, tečejo, odrasli se sprehajajo, tečejo, kolesarijo. Seveda vse to počnejo v neposredni bližini doma. Ljudje pa se končno vsaj pozdravljamo, če se srečamo na pločniku.

Do danes je za posledicami covida-19 umrlo že 126 zdravnikov. Z besedami italijanskih politikov so to ljudje v “prvih bojnih linijah”, ki altruistično žrtvujejo svoje zdravje in življenje. Tako kot drugo zdravstveno osebje, lekarnarji in reševalci, ki so tudi močno izpostavljeni okužbi s koronavirusom, saj so dnevno v stiku s številnimi okuženimi, predvsem tistimi, ki so hudo oboleli. Vsi delajo v izjemno zahtevnih, celo nemogočih razmerah, v dolgih izmenah, brez zadostne zaščitne opreme, ker politiki raje populistično delijo maske državljanom. V Lombardiji naj bi ljudje maske lahko prevzeli v trafikah, lekarnah in na poštah, a so v dolgih vrstah čakali zaman, saj mask ni bilo. Zaščitne maske, razkužila in respiratorji so zamenjali orožje. Podjetja kujejo enormne dobičke v imenu altruizma in skrbi za javno zdravje na račun mreže poznanstev v politiki.

16. april 2020: Predsednica Evropske komisije von der Leyen se je končno opravičila Italiji v imenu Evropske unije, saj jo je ta pustila na cedilu ob izbruhu pandemije. EU naj bi sedaj bila pripravljena aktivneje pomagati pri reševanju zdravstvene krize. Potrebno bo to dokazati še z dejanji. V Italiji med ljudmi že vlada nenaklonjenost “sebični, zahrbtni, protiitalijanski Evropi”. Za probleme Italije so po mnenju kritikov EU odgovorni predvsem v birokratskem Bruslju in pa stiskaški Nemci ter Nizozemci, ki blokirajo t. i. “korona obveznice”.

Z blokado korona obveznic posamezne države rušijo prepotrebno solidarnost med državami članicami. Stroške zadolževanja med pandemijo bi si morale države članice porazdeliti, nenazadnje gre za globalni fenomen in ne le za težavo in problem posamezne države. Po prebroditvi zdravstvene krize bo treba obračunati še z gospodarsko. Naj se v času “normalnih” razmer, ko bo ponovno veljalo fiskalno pravilo, ne ponovi grški scenarij npr. v Italiji in Španiji.

V Italiji so v zadnjih 24 urah opravili enega manj kot 61.000 testov. Gre za rekordno število opravljenih testov. Zgolj upamo lahko, da se bo število dnevno opravljenih testov še povečalo.

17. april 2020: Immuni je ime aplikacije, ki bo namenjena sledenju kontaktov v Italiji. Gre za kopijo singapurske aplikacije Trace Together. Tudi Immuni deluje preko bluetootha in beleži, kje in kdaj smo bili v bližini drugega uporabnika. Podatki bodo šifrirani in hranjeni na telefonu. V kolikor se pri posamezniku potrdi okužbo, se podatki prenesejo v splet, za iskanje preteklih bližjih stikov.

Aplikacija bo beležila tri parametre: s katero napravo smo bili v stiku, na kolikšni oddaljenosti in koliko časa. Uporaba aplikacije naj ne bi bila obvezna, dostopna pa bo le za uporabnike z operacijskim sistemom Android in iOS.

Aplikacijo bodo stestirali v posameznih deželah, nato pa bodo njeno uporabo razširili na celotno državo. Namen aplikacije je, da bi lažje in hitreje odkrili potek širjenja okužbe. Kljub temu, da je uporaba aplikacije uradno neobvezna, pa je po poročanju Italijanske tiskovne agencije, potrebno prepričati vsaj 60 odstotkov ljudi, da prične uporabljati aplikacijo, da bo ta dosegla svoj namen. Ergo, uporaba aplikacije je obvezna!

18. april 2020: Ljudje se zelo pridno držijo novih deželnih ukrepov. Vsi sprehajalci, tekači in tudi kolesarji imajo zaščitno masko. Jaz sem edini, ki hodim okoli s šalom, ki mi prekriva usta in nos, saj je predsednik dežele oznanil, da je tudi to v redu. Še nikoli nisem nosil maske, verjetno si jo tudi ne bi znal pravilno namestiti, pa tudi potratno se mi zdi, da bi si jo namestil za polurni sprehod ali tek, v bolnišnicah pa zdravnikom, medicinskim sestram in reševalcem primanjkuje mask.

Po bližnjem nepokošenem travniku se kolesar vozi mimo trt, kot pravi šampion ciklokrosa, otroci na ulici in na zelenicah pred hišami igrajo nogomet v dresih svojih idolov, starejša gospa se v krogih sprehaja okoli bližnjih hiš, nekateri sprehajajo svojega psa, drugi se v krogih s kolesom vozijo po naselju. Človeško okupacijo cest občasno prekinejo dostavljalci hrane in paketov, večkrat dnevno pa naselje patrulirajo tudi orožniki, ki se vozijo od hiše do hiše, od prve hišne številke do zadnje hišne številke.

Adriano upa, da bo aplikacija Immuni na voljo čimprej ter, da jo bodo vsi uporabljali in da ljudje ne bodo nasedali dezinformacijam in lažnim novicam v povezavi z rabo aplikacije. Pravi, da se je psihoza v Kampaniji nekoliko umirila, a deželno vodstvo še ni sprostilo restriktivnih ukrepov. Drugače je Adriano spet dobro, pred približno tednom dni je hudo kašljal, drugih težav pa ni imel.

Po dolgem času sem se spet slišal z Eugeniom, ki pravi, da je Torino postal velemesto duhov.