Monika Weiss

 |  Politika

Pogrom naravovarstvenih nevladnih organizacij

Kako je možno, da je tak predlog pristal v zakonu, ki naj bi se ukvarjal s posledicami koronavirusa, ni jasno, še bolj žalostno pa je, da v vladi očitno temu ni uspešno nasprotovala nobena stranka, ne SMC, ne Desus in ne NSi

Okoljski minister Andrej Vizjak

Okoljski minister Andrej Vizjak
© Borut Krajnc

Medtem ko predsednik vlade v svojih tvitih opeva lepoto slovenskih poljan, je okoljski minister Andrej Vizjak iz Janševe SDS začel uresničevati načrt obračuna z nevladnimi organizacijami (NVO). Svoj načrt razkriva v delu novega protikoronskega megazakona, ki govori o gradnji objektov. Zakon naj bi državni zbor obravnaval v torek in sredo.

Vizjak je pred nastopom funkcije okoljskega ministra služboval v državni energetski družbi HESS v Brežicah, kjer je bil zadolžen za projekt izgradnje HE Mokrice. Ta hidroelektrarna je od Agencije RS za okolje konec 2018 dobila okoljevarstveno soglasje, ki pa ga je Društvo za preučevanje rib Slovenije (DPRS) spodbijalo na Upravnem sodišču. Slednje je spomladi lani potrdilo, da je soglasje nezakonito, da so na ARSU naredili vrsto procesnih in vsebinskih napak, zaradi česar je sodišče soglasje odpravilo in postopek vrnilo na začetek. Vizjaka je seveda taka odločitev sodišča, ki je zamrznila začetek gradnje, zjezila, vso krivdo pa je naprtil na DPRS – in ne denimo ARSO ali HESS kot pripravljavca dokumentacije. Da bo obračunal z društvi v javnem interesu – DPRS namreč ima status v javnem interesu ohranjanja narave in zato je lahko stranka v upravnih postopkih – je bilo jasno že iz zaslišanja, ki ga je imel v Državnem zboru ob zaslišanju za ministrsko funkcijo 12. marca letos.

In kaj torej zdaj Vizjak predlaga glede nevladnih organizacij?

Nevladna organizacija (NVO), ki ima status delovanja v javnem interesu na podlagi zakonov, ki urejajo varstvo okolja ali ohranjanje narave ali varstvo ali rabo naravnih dobrin ali varstvo kulturne dediščine bi imele po novem pravico udeležbe v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja le, če bi izpolnjevale nove, dodatne pogoje, kot so:

  • vsaj 50 aktivnih članov, pri čemer se šteje, da je član aktiven, če je tekoče in za zadnji dve pretekli koledarski leti bil udeležen na zboru članov in plačal članarino;
  • če je NVO v statusni obliki zavoda mora imeti v tekočem in v zadnjih dveh preteklih koledarskih letih ves čas zaposlene najmanj tri osebe s polnim delovnim časom in s strokovno izobrazbo sedme ravni Slovenskega ogrodja kvalifikacij s področja delovanja nevladne organizacije;
  • če je NVO organizirana v obliki ustanove mora imeti v tekočem in v zadnjih dveh preteklih koledarskih letih najmanj 10.000 evrov premoženja v vsakem letu.

Predlog predvideva, da bi NVO, če bi se vključili v postopke npr. pri izgradnji objektov, morali dokazovati, da te nove pogoje izpolnjujejo. In sicer plačilo članarine bi dokazovali »s predložitvijo verodostojne dokumentacije, iz katere izhaja udeležba na zboru članov posameznega člana, plačilo članarine posameznega člana na bančni račun nevladne organizacije«. Torej zakonito gotovinsko poslovanje odpade, hkrati pa javen postane cel spisek članov društev (si predstavljate, da bi bilo članstvo v političnih strankah javno in da bi morali predložiti dokazila o plačilu članarnin?!). NVO, ki imajo obliko zavoda, pa bi morali izobrazbo dokazovati s predložitvijo overjene kopije potrdila o izobrazbi za posamezno zaposleno osebo.

Kako je možno, da je tak predlog pristal v zakonu, ki naj bi se ukvarjal s posledicami koronavirusa, ni jasno, še bolj žalostno je, da v vladi očitno temu ni uspešno nasprotovala nobena stranka, ne SMC, ne DeSUS in ne NSi. Nevladne organizacija na področju varstva okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine, ki se vključujejo v formalne postopke, kot so izdaje dovoljenj za razne megalomanske gradnje, so pogosto edini zaščitniki narave in okolja. Da bo predlog predmet ustavne presoje, je zelo verjetno. Predlagane zahteve namreč po ocenah pravnikov NVO posegajo v obstoječ sistem pogojev in onemogoča večini organizacij, da bi s svojim priznanim statusom nadalje uveljavljale interese varstva okolja in ohranjanja narave. Menijo, da gre za kršitev pravic Aarhuške konvencije in torej kršitev ustave, ki konvencijam priznava neposredno uporabo.

Pripis: ob vsem tem je včerjšnji tvit predsednika vlade ob dnevu zemlje skoraj sprevržen.

© Twitter

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.