IK, STA

 |  Politika

»OF in partizanski boj sta temelj slovenske samostojnosti«

Predsednik ZZB NOB Marijan Križman je na predvečer dneva upora proti okupatorju spomnil, da so vizionarska gesla Osvobodilne fronte že v svoji prvi točki vključevala pravico slovenskega naroda do samoodločbe, vključno s pravico odcepitve 

Marijan Križman, predsednik ZZB NOB, v nagovoru ob dnevu upora proti okupatorju

Marijan Križman, predsednik ZZB NOB, v nagovoru ob dnevu upora proti okupatorju
© ZZB NOB / YouTube

Negiranje Osvobodilne fronte (OF) in partizanskega boja je tiščanje glave v pesek in poskus revidiranja polpretekle zgodovine, ki je kristalno jasna, je na predvečer dneva upora proti okupatorju in 79. obletnice ustanovitve OF povedal predsednik Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije (ZZB NOB) Marijan Križman.

Slovenska polpretekla zgodovina je po Križmanovih besedah kristalno jasna, ker se je partizanska vojska borila ob boku koalicije zmagovalk v drugi svetovni vojni. "Prisotnost takratnega predsednika ZZB NOB Slovenije Janeza Stanovnika na slovesnosti ob 70. obletnici izkrcanja zaveznikov v Normandiji pove vse," je Križman ponazoril v govoru na videoslovesnosti pred ponedeljkovim državnim praznikom.

"Smo ponosni dediči vrednot Osvobodilne fronte in partizanskega boja, ki nam je prinesel svobodo, samostojnost in samozavest, kar potrebuje vsak narod za svoj uspešen razvoj in napredek," je zatrdil trenutni predsednik ZZB NOB. Čeprav zaradi varnostnih ukrepov in omejitev zaradi epidemije novega koronavirusa svečanosti ob dnevu OF in čez dva tedna ob 75. obletnici osvoboditve ne bo, pa to po njegovih besedah ni ovira, da se teh zgodovinskih dogodkov ne bi spomnili in jim namenili nekaj misli in besed ter jih nato primerno obeležili, ko bodo okoliščine dopuščale.

"Goloroko ljudstvo je dokazalo, da je pogumno srce močnejše od tiranije."

Osvobodilna fronta je in ostaja temelj našega delovanja, je dejal Križman in spomnil, da so njena vizionarska gesla že v svoji prvi točki vključevala pravico slovenskega naroda do samoodločbe, vključno s pravico odcepitve in združitve z drugimi narodi. "Tako pri osamosvojitvi Slovenije ne smemo pozabiti, da sta OF in partizanski boj temelj slovenske samostojnosti," je navedel.

Spomnil je na temeljne točke OF, med katerimi so bile to, da akcija predstavlja izhodišče za osvoboditev in združitev vseh Slovencev, da OF ne priznava razkosanja Jugoslavije in deluje z vsemi silami za slogo in enotnost njenih narodov in stremi k povezanosti slovanskih narodov pod vodstvom ruskega naroda na temelju pravice slehernega naroda do samoodločbe, da se z osvobodilno akcijo in aktivizacijo množic preoblikuje slovenski narodni značaj in ustvari nov lik aktivnega slovanstva, da po vojni OF uvede ljudsko demokracijo ter da bo o notranji ureditvi Združene Slovenije in o svojih zunanjih odnosih odločal slovenski narod sam.

Križman je spomnil še, da so imeli po italijanski okupaciji dela slovenskega ozemlja člani vrhovnega plenuma OF nekaj zasedanj na osvobojenem ozemlju v gradu Soteska ter v Bazi 20 v bližini Dolenjskih Toplic. Sredi septembra 1943 so tam po njegovih besedah sprejeli tudi sklep o priključitvi slovenskega Primorja združeni Sloveniji v Jugoslaviji. "S tem je bil dosežen zgodovinski stoletni cilj slovenstva o združeni Sloveniji, dobili smo temeljni kamen slovenske države, dobili smo okno v svet," je še ocenil Križman, katerega govor je skupaj s posnetki izsekov proslav iz minulih let Zveza združenj borcev za vrednote NOB objavila na Facebook profilu.

Križman je sicer spregovoril iz Marezig, kjer so se, kot so navedli med proslavo, "zavedni Slovenci vseh političnih prepričanj pred 99 leti uprli fašizmu v enem prvih uporov". V spontanem in srčnem uporu je "goloroko ljudstvo dokazalo, da je pogumno srce močnejše od tiranije", so dodali.

Z državnim praznikom, dnevom upora proti okupatorju, ki ga bomo zaznamovali v ponedeljek, se spominjamo ustanovitve OF, osrednje odporniške organizacije na slovenskem ozemlju v drugi svetovni vojni.

3WBQ6-Rhf6U

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.