Gregor Kocijančič

28. 4. 2020  |  Svet

Lunarni imperializem

Trump sprejel odločbo o rudarjenju na Luni

Buzz Aldrin na Luni

Buzz Aldrin na Luni
© NASA

Za zloglasnega nepremičninskega mogotca Donalda Trumpa niti nebo ni meja. V času, ko je svet obremenjen predvsem s koronavirusom, je ameriški predsednik distrakcijo pandemije izkoristil za sprejetje odločbe, ki Združene države Amerike (ZDA) spodbuja k rudarjenju na Luni.

Trump je svojo vesoljsko sago začel že na začetku leta, ko je ustanovil novo vejo ameriške vojske, ki naj bi se osredotočala na vojskovanje v vesolju. US Space Force, torej ameriške vesoljske sile, so že od svojega nastanka tarča posmeha: njihove uniforme krasi klasični kamuflažni vzorec, na kar se je obregnila javnost, saj rjavozeleni odtenki vojakov v vesolju seveda ne bodo naredili manj vidnih. Kmalu po predstavitvi uniform pa so ameriške vesoljske sile razkrile še svoj novi logotip, iz katerega se je širša javnost prav tako upravičeno norčevala, saj močno spominja na zaščitni znak zvezdne flote iz znanstvenofantastične franšize Zvezdne steze. Ob ustanovitvi vesoljskih sil je Trump izjavil, da je "vesolje najnovejša domena vojskovanja", očitno pa meni tudi, da je vesolje najnovejša domena izčrpavanja naravnega bogastva.

Ameriški predsednik želi izkoristiti vsa naravna bogastva, ki jih lahko, kar je pred nekaj meseci dokazal tudi s tem, da je kljub aktivnemu nasprotovanju okoljevarstvenikov, paleontologov in plemenskega združenja ameriških staroselcev, sprejel načrte za izčrpavanje virov v doslej zaščitenih območjih v ZDA. Dva narodna parka v zvezni državi Utah je zaradi črpanja nafte, naravnih plinov in izkopavanja premoga zmanjšal za kar 85%. Skladno z dejstvom, da so neobnovljive zemeljske surovine na voljo v omejenih količinah, Trump stremi tudi k izčrpavanju vesolja: ZDA ne načrtuje rudarjenja zgolj na Mesecu, temveč tudi na drugih planetih in nebesnih telesih, denimo na Marsu in asteroidih, ki švigajo mimo Zemlje.

Kaj vse pa Luna pravzaprav sploh ponuja? ZDA naj bi na Mesecu nameravale črpati vodo in pridobivati različne minerale. To lahko razberemo iz odloka, ki med drugim pravi, da bodo ZDA za rudarske podvige v vesolju "potrebovale partnerstvo s komercialnimi entitetami za pridobivanje in uporabo virov v vesolju, vključno z vodo in določenimi minerali".

Kaj vse pa Luna pravzaprav sploh ponuja? ZDA naj bi na Mesecu nameravale črpati vodo in pridobivati različne minerale. To lahko razberemo iz odloka, ki med drugim pravi, da bodo ZDA za rudarske podvige v vesolju "potrebovale partnerstvo s komercialnimi entitetami za pridobivanje in uporabo virov v vesolju, vključno z vodo in določenimi minerali". Zemljin satelit naj bi potencialno vseboval tudi številne dragocene kovine, denimo litij in kobalt ter element helij 3, prednostno pa naj bi pravzaprav bilo črpanje surovin, kot sta vodik in kisik, kar naj bi – kot trdi Wilbur Ross, ameriški minister za trgovino, – "Luno spremenilo v nekakšno bencinsko črpalko za potovanja v vesolje".

Bo do izčrpavanja surovin v vesolju prišlo že v našem času? Dejstvo, da bodo ZDA za uresničitev načrta potrebovale pomoč komercialnih vesoljskih programov – kot je denimo SpaceX, ki ga vodi Teslin prvi mož, Elon Musk, – lahko načrte pospešijo, saj bi ti programi pomagali tako pri financiranju kot pri povečanju ambicij za nadaljnje raziskovanje vesolja, še posebej zaradi načrtovanih turističnih ekskurzij na Luno in Mars. V pogovoru za BBC je Benjamin Sovacool, profesor na univerzi Sussex, zatrdil, da bo rudarjenje na Luni možno čez kakšnih deset ali petnajst let.

Leta 1967 je več kot sto narodov sprejelo sporazum o vesolju, ki trdi, da bo človeštvo vesolje raziskovalo zgolj v dobrobit človeka, leta 1979 pa je bil sprejet lunarni sporazum, ki velja kot mednarodni zakon, čeprav ga ZDA niso podpisale.

Leta 1967 je več kot sto narodov sprejelo sporazum o vesolju, ki trdi, da bo človeštvo vesolje raziskovalo zgolj v dobrobit človeka, leta 1979 pa je bil sprejet lunarni sporazum, ki velja kot mednarodni zakon, čeprav ga ZDA niso podpisale. V sporazumu je navedeno, da si nobena država ne sme prilastiti dela ozemlja na Luni: gre za območje, ki je skupno dobro. ZDA se s pred nedavnim sprejeto odločbo na ta zakon požvižga, saj ta zatrjuje, da Amerika za izčrpavanje surovin na Luni in onkraj – na bolj oddaljenih nebesnih telesih –, ne potrebuje odobravanja mednarodne skupnosti oziroma usklajenosti s kakršnimkoli mednarodnim sporazumom.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.