Peter Petrovčič

11. 5. 2020  |  Politika

Združevanje države in cerkve

Rahljanje civilizacijske pridobitve stroge ločenosti države in cerkve je pod novo vlado dobilo izjemen pospešek 

Janez Janša na maši na Brezju

Janez Janša na maši na Brezju
© Borut Krajnc

Po osamosvojitvi je Slovenija v ustavo zapisala načelo ločenosti države in cerkve oziroma države in verskih skupnosti. A ta jasna ločnica se z leti vse bolj briše. Začela se je brisati že pred leti, v številnih lokalnih okoljih, kjer vlada desnica oziroma SDS, k rahljanju tega načela so malo po malo vsakokrat posredno ali neposredno prispevale tudi vse dosedanje desne vlade. Tokrat, ko je spet na oblasti desnica oziroma SDS, pa se je ločnica vsaj v praksi na hitro konkretno zabrisala.

Brisanje tega sicer nedvoumnega ustavnega načela se je začelo pred leti, počasi, v lokalnih okoljih. Z blagoslovom obnovljene občinske (javne) ceste, prenovljene (javne) knjižnice, prizidka k (javni) osnovni šoli … Katoliška cerkev si je tudi zaželela, da bi lahko v prostorih (javnih) osnovnih šol in vrtcev poučevala verouk, seveda le kadar naj bi to bilo precej bolj smotrno, ekonomično in tudi najbolj varno za otroke. Zakonodaja namreč dopušča, da šolski minister lahko izjemoma dovoli, da verouk poteka v prostorih javnega vrtca ali šole, če v lokalni skupnosti za tako dejavnost ni drugih primernih prostorov. Leta 2000 se je na ta način verouk poučeval na okoli desetih javnih zavodih (večinoma osnovnih šolah), deset let kasneje že na petdesetih. V letošnjem letu se je (do prekinitve pouka zaradi epidemije) verouk poučeval v prostorih 44 osnovnih šol oziroma vrtcev.

Katoliška cerkev na čelu z ljubljanskim nadškofom Stanislavom Zoretom ves čas epidemije in izrednih vladnih ukrepov popolnoma podpira vlado Janeza Janše.

Danes je vse to precej bolj očitno, ne skriva se več pred očmi javnosti. Katoliška cerkev na čelu z ljubljanskim nadškofom Stanislavom Zoretom ves čas epidemije in izrednih vladnih ukrepov popolnoma podpira vlado Janeza Janše. Včeraj je Zore nagovoril državljane in jim dejal enako kot vlada in njeni strokovni ali politični predstavniki – da sproščanje strogih omejevalnih ukrepov nikakor ne pomeni, da smo na zdaj na varnem in da moramo skrbnost ohranjati tudi v prihodnje. A prav vodstvo katoliške cerkve je pravzaprav narekovalo sproščanje ukrepov, ki ga omenja nadškof.

Pred časom se je namreč katoliška cerkev odločila, da ne bo več spoštovala vladnih omejitev gibanja in zbiranja in določila datum, ko bo spet začela izvajati svete maše in k njim seveda vabiti ljudi. Z vlade ni bilo nikakršnega zgražanja, napadov, nihče ni nad njih pošiljal policije, pač pa je vlada na hitro sprostila določene omejitve gibanja in zbiranja, seveda vključujoč svete maše. Je bilo kršeno načelo ločenosti države in verskih skupnosti?

Pri sproščanju omejevalnih ukrepov za potrebe epidemije je namesto vlade odločala katoliška cerkev. 

Pri sproščanju omejevalnih ukrepov za potrebe epidemije je torej namesto vlade odločala katoliška cerkev. Rahljanje načela o ločenosti države in cerkve pa gre lahko (očitno) tudi v drugi smeri. Pred dnevi je namreč zbrane vernike pri bogoslužju na Brezjah nagovoril kar minister za obrambo Matej Tonin. Ministrstvo za obrambo je objavilo celo fotografijo ministra za prižnico, s pripisom, da je »na Florjanovo soboto nagovoril slovenske gasilke in gasilce«. Da, to je storil v vlogi ministra slovenske vlade. Je bilo kršeno načelo države in verskih skupnosti? Je bilo kršeno načelo enakopravnosti verskih skupnosti?

Minister za obrambo @MatejTonin je danes, na Florjanovo soboto, pri bogoslužju na Brezjah nagovoril slovenske gasilke in gasilce.

Minister za obrambo Matej Tonin na Florjanovo soboto je pri bogoslužju na Brezjah nagovoril slovenske gasilke in gasilce. Fotografijo je na Twitterju objavilo ministrstvo za obrambo. 
© MO RS / Twitter

Kaj je sploh še ostalo od ustavnega načela ločenosti države in cerkve? Zgolj formalna ločenost, ki pravi, da ima na izvršilni ravni oblast vlada, v cerkvi župnik, v javnih šolskih in vzgojnih zavodih pa ravnatelj ali ravnateljica?

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.