Janša postaja največji uničevalec narave v 30-letni zgodovini Slovenije

Jutri bodo v Državnem zboru odločali o novi omejitvi nevladnikov na polju varstva narave

Potem ko je vladna koalicija SDS-SMC-DeSUS-NSi pod vodstvom Janeza Janše s protikoronskim megazakonom iz postopkov izdaje gradbenih dovoljenj izločila nevladne organizacije (NVO), ki zastopajo naravo in okolje, se jutri obeta nov korak v škodo narave in okolja. Člani odbora Državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor bodo odločali o spremembi Zakona o ohranjanu narave, s katero bi več kot 90 odstotkov NVO, ki imajo status delovanja v javnem interesu varovanj narave in možnost sodelovanja v formalnih postopkih, ta status izgubilo.

Spomnimo. Koalicija je konec aprila z megazakonom, ki naj bi bil namenjen sanaciji posledic koronavirusa, na široko odprla vrata investitorjem, katerih gradbeni projekti ogrožajo okolje in naravo. Postavila je namreč dodatne pogoje za sodelovanje NVO v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja. Kot so opozorili v krovni mreži slovenskih nevladnih organizacij CNVOS gre za skoraj nemogoče dodatne pogoje, ki jih praktično nobena organizacija ne bo mogla doseči – še posebej, ker bi jih morala izpolnjevati za dve leti nazaj! Na primer NVO, ki je organiziran kot društvo, bo moral, da se bo lahko vključil v postopek izdaje gradbenega dovoljenja za nek mega infrastrukturni projekt, imeti 50 aktivnih članov, kar bo moral dokazati z redno plačano članarino in udeležbo na zborih članov. S tako zahtevo bo med drugim razkrito članstvo posameznikov v društvih. Oglasila se je tudi Komisija z preprečevanje korupcije (KPK) in opozorila, da sprememba povečuje korupcijska tveganja: »Prisotnost nevladnih organizacij v postopkih pridobitve gradbenih dovoljenj je pomemben mehanizem zmanjšanja tveganj za korupcijo in doslednega uveljavljanja javnega interesa.« V začetku maja so tri NVO (Focus, Lutra, Društvo za preučevanje rib Slovenije) na Ustavno sodišče že vložili pobudo za presojo ustavnosti spornih delov zakona – vključno s pobudo za začasno zadržanje njihovega učinkovanja (do končne odločitve).

Zaostritve zdaj še v Zakonu o ohranjanju narave

Medtem ko odločitve Ustavnega sodišča o protikoronskem zakonu še ni, pa vlada - tokrat očitno s pomočjo nevladne stranke SNS - vleče nove poteze.

V Državnem zboru je namreč predlog sprememb Zakona o ohranjanju narave, v katerem pa SNS predlaga zaostritev pogojev za vse naravovarstvene NVO, ki želijo status delovanja v javnem interesu ohranjanja narave. Gre za identične pogoje, kot so že sprejeti v vladnem protikoronskem zakonu. Ali kot so zapisali v organizaciji Balkan River Defence: » V sredo, 6. maja, je stranka SNS v dogovoru z ministrom Vizjakom potihoma vložila amandma na novelo Zakona o ohranjanju narave, ki jo bo pristojni parlamentarni odbor obravnaval v torek. Z amandmajem bi se naravovarstvenim organizacijam postavilo tako rekoč nemogoče pogoje za status delovanja v javnem interesu na področju ohranjanja narave in s tem za sodelovanje v različnih postopkih pri posegih, ki vplivajo na naravo. Če bo amandma sprejet, bo status in možnost aktivnega varovanja narave v postopkih izgubilo več kot 90 % od sedanjih (samo) 47 imetnikov statusa. Med drugim tudi naša najstarejša naravovarstvena organizacija – Ribiška zveza Slovenije, pa npr. tudi Jamarska in Mikološka zveza.«

Organizacija poziva k pošiljanju e-sporočil poslancem, članom odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor (poziv).

Bulčeva poziva tudi SMC

Na spornost omejevanje NVO pri varstvu narave se je odzvala tudi nekdanja evropska komisarka za promet Violeta Bulc iz SMC, ki je prek Twitterja apelirala poslancem in poslankam, naj prenehajo s s prejemanjem nesistemskih ukrepov, brez vizije in mimo EU smernic.

Prav tako je zdaj že bivši minister za okolje Simon Zajc (SMC) pred meseci opozoril SDS, ko je kot opozicijska stranka predlagala podobne omejitve naravovarstvenih NVO, da je bila »veljavna zakonodaja s področja urejanja prostora in graditve objektov [...] pripravljena ob upoštevanju evropskih in nacionalnih standardov glede vključevanja javnosti in varovanja človekovih pravic« in da ni podlage ne razloga za spremembe.

Ali bodo poslanci SMC jutri sledili Bulčevi, Zajcu in številnim pozivom posameznikov ali se bodo upognili navodilom vladajoče SDS in njeni politiki v škodo narave, še ni jasno. V 19-članskem odboru DZ za infrastrukturo, okolje in prostor ima SMC tri poslance (Gregor Perič, Mateja Udovč, Janja Sluga) , ostale tri koalicijske stranke (SDS, Desus, NSi) pa skupaj osem glasov oziroma s SNS devet glasov.

V ozadju vseh teh nerazumnih zahtev so predvsem projekti izgradnje hidroelektrarn na Savi, zlasti HE Mokrice. Za ta projekt je bil zadnja leta, pred nastopom funkcije ministra za okolje, osebno odgovoren Andrej Vizjak (SDS), ki je delal v energetski družbi HESS (Hidroelektrarne na Spodnji Savi). Projekt je zaradi vseh nepravilnosti lani spomladi padel na Upravnem sodišču, tožbo je sprožilo Društvo za preučevanje rib, ki deluje v javnem interesu varstva narave. Ker Vizjak ni uspel projekta speljati po zakonih, ki so skladni z EU, ga želi zdaj speljati drugače  - tako, da uzakonja omejitve za NVO. Projekt predstavlja kot rešilen za izhod iz krize, čeprav je dejstvo, da hidroelektrarne pomenijo predvsem dober več sto milijonski posel za gradbince, dolgoročno pa ne prinašajo delavnih mest, saj so v celoti avtomatizirane – pomenijo pa nepovraten poseg v naravo. Več o tem v članku v Mladini na tej spletni povezavi.