Labodji spev

Mrke misli v samoizolaciji so nam pomagale odganjati fotografije narave, ki si je končno malo opomogla. A njena prihodnost v »zeleni« Sloveniji morda ne bo takšna, saj parlamentarna večina daje investitorjem prednost pred ohranjanjem okolja ter želi nevladne organizacije izključiti iz upravnih in sodnih postopkov. Ljubitelji narave politiki nasprotujejo. Ali kot je dejala udeleženka protesta, ki je na dan sprejemanja zakona kljub dežju in vetru potekal na Trgu republike: »Limuzine in vile so mogoče res njihove, ampak narava je naša skupna last, zato ne bomo dopustili, da jo razprodajo po svojih željah!«

Ljubitelji okolja se zavedajo, da vodilni stranki nista blizu ne narava ne znanost. To je pred dobrim letom dokazal Branko Grims, ki je trdil, da se Zemlja ne segreva, kar naj bi kot geolog dobro vedel. Zagotovo so okoljske NVO trn v peti tudi »ministru za uničevanje okolja« Andreju Vizjaku še iz časa pred zasedbo položaja. Pred tem je namreč delal za HE Mokrice, kjer so morali (začasno) ustaviti projekt gradnje hidroelektrarne zaradi pritožbe Društva za preučevanje rib na upravno sodišče.

Vseeno je bila SDS tokrat le podpornica zakonske novele, ki je nastala v sodelovanju Zmaga Jelinčiča, prvaka SNS, in SDS-ovega Vizjaka. Amandma je pravzaprav nadaljevanje obravnave nevladnih organizacij (NVO) kot nujnega zla, ki so ga želeli zatreti že v drugem protikoronskem zakonu.

Interventni sveženj je obravnaval vpletanje nevladnih organizacij v pridobitev gradbenega dovoljenja in določil, da imajo pravico do poseganja le tiste, ki so imele v zadnjih dveh letih petdeset aktivnih članov, ti pa so članarino plačevali na tekoči račun. Imele naj bi tudi vsaj tri zaposlene s primerno dokončano sedmo stopnjo naravoslovne izobrazbe ter ves čas na voljo deset tisoč evrov premoženja.

Edina razlika pri novem amandmaju je, da ne vključuje pravne retroaktivnosti. Tako naj bi imele NVO zdaj šest mesecev časa za prilagoditev. A kljub vsemu bodo določbe onemogočile delo vsaj 90 odstotkom, ki imajo trenutno status delovanja v javnem interesu. Direktor Centra nevladnih organizacij Slovenije Goran Forbici se je slikovito izrazil, da je sprejeti amandma le »manjši udarec ... kot da bi me namesto s sekiro udarili s kladivom«.

Sprejeta novela bo tako omogočila lažjo izpeljavo za okolje škodljivih projektov, kot so akumulacijska jezera na Muri, uničevanje kmetijskih zemljišč z nepremišljeno postavljenimi avtocestnimi kraki ali megalomanska »prenova« Plečnikovega stadiona v Ljubljani, pa tudi številni drugi.

Rok Rozman iz Balkan River Defence pa že najavlja, da se bodo, če ne bo šlo drugače, »pač povezali tako, da bo vsak član NVO hkrati član vseh organizacij za okolje. Če bo ta zakon ostal v zakonodaji, namreč ne bo šel nikoli ven. Finančni pritiski lobistov bodo prehudi.« Zakonska rešitev pa naj bi pristala tudi na ustavnem sodišču.