Pia Nikolič

 |  Politika

Čigav je Trst?

Tržaški župan je predstavil predlog o uvedbi novega praznika: dneva osvoboditve mesta izpod rok jugoslovanske zasedbe

Narodni dom v plamenih, 13. julij 1920

Narodni dom v plamenih, 13. julij 1920
© arhiv Mladine

Nacionalistična čustva so v Trstu tudi po več kot sto letih še vedno močno prisotna in vzrok brezštevilnim sporom, ki posebej radi vzniknejo ob nacionalnih praznikih. Spomenik razkola med Slovenci in Italijani je v Trstu Narodni dom, ki bo 13. julija praznoval sto let od požiga. Ob stoletnici naj bi se tam srečala predsednika Slovenije in Italije, Borut Pahor in Sergio Mattarela ter simbolno potrdila dogovor o vrnitvi Narodnega doma v roke krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji. Po navedbah Primorskega dnevnika je tržaški župan izjavul, da Narodni dom pripada slovenski narodni skupnosti v Italiji in da to določa zaščitni zakon iz leta 2001.

Županove besede se slišijo kot sprava za vse provokacije, ki so ponovno zazvenele ob italijanskem dnevu spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre ter so letos ponovno rezultirale v nacionalni manifestaciji fašističnega gibanja Casa Pound. Organizacija je februarja pred slovesnostjo v Bazovici v več kot sto italijanskih krajih izobesila napise: »Titovi partizani - podleži in morilci.« Napadi na slovensko manjšino v okolici Trsta se zaradi omenjenega gibanja stopnjujejo. Ksenofobni odnos pa odseva tudi skozi delovanje tržaškega župana Dipiazze. Čeprav bo Narodni dom končno predal v roke njegovim prvotnim lastnikom, je v petek predstavil predlog o uvedbi dneva osvoboditve mesta izpod jugoslovanske zasedbe, ki naj bi ga vsako leto obeležili 12. junija.

Že samo ime praznika nakazuje na to, da naj bi vlogo žrtve po novem prevzeli italijanski fašisti, ki naj bi trpeli, ko je mesto zavzela partizanska vojska. Gre torej za še en poskus revidiranja zgodovine, v kateri partizani igrajo zlikovce. Fašisti pa potemtakem postanejo ne vzrok problema, ampak njegova posledica. S tovrstnim praznikom bi se položaju Slovencev v Italiji vsaj simbolično lahko še poslabšal ter sprožil marsikatero nasilje v imenu nacionalizma. 

12. junij naj bi bil, po besedah tržaškega podžupana Paola Polidorija iz ekstremno desne stranke Liga, »dan, ko je Trst začel živeti kot svobodno mesto, pa čeprav je temu sledilo še devet let angloameriške uprave. To je pravi datum osvoboditve - od vojne, fašizma, nacizma in tudi od komunizma jugoslovanske federacije«.

Dvanajsti junij naj bi bil, po besedah tržaškega podžupana Paola Polidorija iz ekstremno desne stranke Liga, »dan, ko je Trst začel živeti kot svobodno mesto, pa čeprav je temu sledilo še devet let angloameriške uprave. To je pravi datum osvoboditve - od vojne, fašizma, nacizma in tudi od komunizma jugoslovanske federacije«. Referenčni zgodovinopisci se z njim ne bi strinjali. Enciklopedija Slovenije na primer kot Tržaško operacijo razume dogajanje med 25. aprilom in 2. majem leta 1945. Jugoslovanska armada je v teh dneh porazila nacistične enote in zavzela Trst. Polidori pa trdi, da je šlo v tem primeru za jugoslovansko okupacijo, ki naj bi se končala 12. junija istega leta, s predajo mesta zavezniški vojaški upravi, torej po njegovo: »Trst ni bil osvobojen 25. aprila 1945, ampak dejansko 12. junija istega leta.« Primorski dnevnik je dodal še zanimivo informacijo: »Do predloga za uvedbo omenjenega dneva prihaja le nekaj dni potem, ko je desna stranka Bratje Italije, ki je v tržaški mestni upravi član koalicije, zavzela odločno stališče proti vračanju Narodnega doma Slovencem v Italiji.« 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.