Teorija zarote o teoriji zarote

Obstaja teorija zarote, da si je izraz teorija zarote izmislila Cia

Teorije zarote imajo dolgo zgodovino, malo drugače pa je z izrazom »teorija zarote«, ki ne obstaja prav dolgo – šele pred nekaj desetletji pa je dobil današnji slabšalni podton. Obstaja teorija zarote, da naj bi si ta izraz izmislili pri Cii leta 1967, to pa zato, da bi diskvalificirali vse, ki so oporekali uradni različici razlage atentata na Johna F. Kennedyja.

Skrajnejša različica te teorije zarote trdi, da so si pri Cii izraz izmislili sami – besedi »zarota« in »teorija« nikoli prej nista bili uporabljeni v tej kombinaciji. Zmernejša različica pa pravi, da je izraz teorija zarote že obstajal, a je bila Cia tista, ki mu je dala negativni podton in ga spremenila v orodje politične propagande.

Lahko je dokazati, da skrajnejša različica ne drži. Z iskanjem po Googlovih Knjigah je mogoče ugotoviti, da se je izraz teorija zarote pojavil okoli leta 1870, pogosteje pa so ga začeli uporabljati v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Zmernejša različica pa je postala priljubljena pred nekaj leti, ko jo je ameriški politolog Lance De-Haven Smith omenjal v knjigi, ki jo je izdala znana univerzitetna založba.

Z iskanjem po Googlovih Knjigah je mogoče ugotoviti, da se je izraz teorija zarote pojavil okoli leta 1870, pogosteje pa so ga začeli uporabljati v petdesetih letih prejšnjega stoletja.

Čeprav se trditvi o izvoru in razvoju izraza razlikujeta, njuni zagovorniki opozarjajo na Cijin uradni dokument Kritika Warrenovega poročila iz leta 1976, ki naj bi bil dokaz zanju. V njem je izražena zaskrbljenost, ker precej ljudi dvomi v izsledke preiskave atentata na Kennedyja. Izraz teorija zarote je v tem dokumentu uporabljen le enkrat, in sicer v stavku »Teorije zarote pogosto mečejo sum na našo organizacijo, na primer z lažnimi namigovanji, da je Lee Harvey Oswald (Kennedyjev atentator, op. a.) delal za nas.«

Ta izraz avtorji dokumenta uporabljajo zelo sproščeno in ne čutijo potrebe, da bi ga pojasnili. To kaže, da ni bil nov, gotovo pa takrat še ni imel negativnega prizvoka, ki ga ma danes.

Morda se danes zdi, da živimo v dobi teorij zarote, toda takšne teorije so bile v resnici v preteklosti celo bolj priljubljene kot danes. Vse od 17. stoletja pa do petdesetih let prejšnjega stoletja so bile splošno sprejet izraz razumevanja sveta in pogosto tudi uradnih različic dogodkov. Širile so jih elite, navadno so bili njihova tarča zunanji sovražniki ali prevratniki, ki naj bi poskušali spodkopati državo. Šele ob koncu petdesetih let in na začetku šestdesetih so teorije zarote postale stigmatiziran način razlage pomembnih dogodkov. Takrat so začele na piko jemati predvsem družbene in politične elite. Ne skrbijo jih več domnevne zarote proti državi, ampak zarote, ki jih kuje država.

Več v tiskani izdaji mesečnika Global, na katerega se lahko naročite na tej spletni povezavi >>