Bo kdo ustavil Andreja Vizjaka?

Janševa vlada odpravlja praktično vse naravovarstvene in okoljevarstvene varovalke pri gradnji velikih objektov, Janšev okoljski minister Andrej Vizjak pa omejuje naravovarstvene in okoljevarstvene organizacije, ki so samo v zadnjih petih letih z uporabo pravnih sredstev preprečile več kot 120 nezakonitih velikih posegov v naravo in okolje, ter jih v javnosti prikazuje kot družbeno neodgovorne, podkupljive gostilniške škodljivce. Medtem pa se v ozadju dogaja delitev skoraj dveh milijard evrov poslov.

Vizjak kot minister za okolje (!) v dobrih dveh mesecih ni naredil niti ene poteze v prid okolju. Nasprotno. Pod krinko lajšanja birokratskih ovir za investitorje in s podporo pasivnih koalicijskih partnerjev je dosegel odpravo ključnih varovalk za naravo in okolje; po novem lahko investitorji začnejo graditi objekte celo brez pravnomočne presoje, da projekt nima prevelikih vplivov na zdravje, okolje in naravo, kar je najnižji standard od osamosvojitve Slovenije.

Ima pa že novo misijo. Z interventnim zakonom za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji covid-19, ki je v nujnem postopku v državnem zboru, bo prevzel nadzor nad pomembnimi investicijskimi projekti države. Pod zakonski predlog je podpisan sam Vizjak, veljal pa naj bi do decembra 2021. Pokoronsko obnovo gospodarstva tako dejansko vodi okoljski minister iz SDS, ne pa infrastrukturni minister Jernej Vrtovec iz NSi ali gospodarski minister Zdravko Počivalšek iz SMC. Odločitev, da se mu to prepusti, razkriva nemoč ostalih strank in zlasti močne finančne apetite krogov stranke SDS, potrjujejo celo viri iz koalicije.

Z zakonom se namreč minister za okolje – torej Vizjak – pooblašča, da po zelo ohlapnih merilih izbere pomembne investicije za zagon gospodarstva, vlada pa mu bo morala seznam le potrditi. Za te investicije pa bodo nato vsi državni organi morali prednostno izvajati vse postopke, od izdaj mnenj, soglasij do dovoljenj. Vizjak bo tudi sam določil skupino za »koordinacijo izvedbe postopkov umeščanja« pomembnih investicij v prostor.

Državnozborska služba za zakonodajo je ministrstvo že pozvala k premisleku, ali je tak način dela državnih organov res ustrezen. Ker se upravni postopki vodijo po zakonu o splošnem upravnem postopku, ker v njih odloča upravni organ, ki ga zavezujeta ustavni načeli zakonitosti odločanja in samostojnosti vodenja postopka in ker drugi organi v to ne smejo posegati – niti Vizjakova skupina ne –, namreč ni jasno, kaj bo skupina počela in kaj sploh pomeni napovedana koordinacija. Nejasno je tudi, kdo bodo člani komisije; zakonodajna služba opozarja zlasti na nujnost »preprečitve interesne povezanosti članov z investitorji«. Eden od članov naj bi bil na primer Blaž Košorok, nekdanji prvi človek energetske velikanke HSE, ki ga je SDS ustoličila za državnega sekretarja ministru Vrtovcu. Kljub pospeševanju investicij pa predlog zakona ne predvideva nobenih dodatnih varovalk za nadzor porabe javnega denarja, kar je še dodatno zgovorno. »Le, da stroji začnejo brneti že poleti,« je dejal minister v svojem odzivu.

Minister Vizjak je doslej ignoriral celo opozorila o protiustavnosti in korupciji. Denimo opozorilo protikorupcijske komisije KPK iz začetka maja, da »rahljanje postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj in zaostritev pogojev sodelovanja nevladnih organizacij povečujeta nastanek tveganj za korupcijo in kršitve integritete«.

Nekatere velike projekte, ki naj bi bili v naslednjem letu in pol pospešeni, je Vizjak razkril že sam: gre za del projekta ljubljanske železniške postaje Emonika (zanj naj bi skrbel Košorok), pa okoli 50-milijonski projekt NUK 2, večstomilijonski odseki 3. razvojne osi in železniške infrastrukture, od drugega tira do 90 milijonov evrov vrednega vozlišča Pragersko, 50-milijonski projekt gorenjske železnice. Čeprav naj bi bila skupna vrednost zagnanih projektov okoli pol milijarde evrov, pa na neuradnem vmesnem seznamu vsota zgolj ovrednotenih projektov presega 1,7 milijarde evrov. Vizjak seveda napoveduje tudi gradnjo verige hidroelektrarn na srednji Savi (leta 2011 je bila ocenjena na 1,3 milijarde evrov), za letos pa obljublja začetek gradnje HE Mokrice. Za ta projekt na spodnji Savi je bil od leta 2014 do prevzema ministrske funkcije odgovoren v energetski družbi HESS, kjer pa jim pet let ni uspelo dobiti zakonitega pravnomočnega okoljevarstvenega soglasja za začetek 170-milijonske gradnje. Ker zdaj pri Agenciji RS za okolje poteka novo pridobivanje soglasja, je vprašanje, ali take – in druge – Vizjakove napovedi pomenijo (nedovoljen) pritisk na strokovno presojo.