Knjižnice zaslužijo vsaj 3-odstotno podporo v primerjavi s turizmom 

Predlog, da se splošnim knjižnicam nameni po 10 evrov na vsakega člana knjižnice in šolskim knjižnicam po 20 evrov na šolarja namenskega denarja za nakup knjig 

Vladi Republike Slovenije in vodji delovne skupine za pripravo ukrepov za blaženje koronakrize dr. Mateju Lahovniku.

Spoštovani, o pomenu slovenske knjige je veliko govora in znanih podatkov:

• v slovenskih splošnih knjižnicah se letno izposodi 25 milijonov enot knjižničnega gradiva; knjižnice beležijo 12 milijonov obiskov letno; knjižnice imajo pol milijona rednih članov; nakup knjižničnega gradiva zanje s strani države kljub predpisanim standardom zadnja leta močno upada, četudi je očitno, da imajo ti nakupi izjemen multiplikacijski učinek;
• v slovenskih osnovnih in srednjih šolah je 250.000 učenk in učencev, za katere v šolskih knjižnicah v zadnjih letih v nasprotju z napisanimi standardi vsako leto ni kupljenih 150.000 knjig; pomanjkanje sodobne mladinske literature v šolah porazno deluje na jezikovno in bralno kulturo mladih.

Predlagava, da po zgledu podpore polnoletnim (200 evrov) in mladoletnim (50 evrov) osebam v Sloveniji, kar je Vlada RS namenila za reševanje slovenskega turizma, namenite splošnim knjižnicam po 10 evrov na vsakega člana knjižnice in šolskim knjižnicam po 20 evrov na šolarja namenskega denarja za nakup knjig. S tem boste omogočili obogatiti knjižne fonde javnih knjižnic in podprli propadajoče slovensko založništvo, ki je v času epidemije utrpelo še dodatne izgube. Dnevi karantene so nazorno pokazali, da so knjige izjemno pomembna in potrebna kulturna dobrina. Zato knjižnice zaslužijo vsaj 3-odstotno podporo v primerjavi s turizmom. Obenem naj bo to jasna zaveza države, da bo v bodoče spoštovala obveznosti, ki jih ima do splošnih in šolskih knjižnic ter seveda do več sto tisoč bralk in bralcev v Sloveniji.

Marko Kravos, pesnik, predsednik Društva Bralna značka – ZPMS

Slavko Pregl, pisatelj, podpredsednik Društva Bralna značka – ZPMS