»Ene sorte ptiči skup’ letijo«

»Po predmestju Bruslja se sprehaja divja svinja!« se je glasil le eden od naslovov videoposnetkov, ki so med karanteno zakrožili po medmrežju. Takšni posnetki so zbudili vtis, da se je zaradi tišine in miru v mestih tja ponovno vrnilo živalstvo, ki se je urbanim okoljem sicer izogibalo. Manj ljudi pa je pomislilo, da živali morda le laže opazimo, če več časa preživimo doma, pravi Tjaša Zagoršek, varstvena ornitologinja pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).

Med pogostejšimi večjimi živalskimi prebivalci mest najdemo predvsem ptice in pojavljala so se ugibanja, da se je zaradi virusa oziroma karantene, povezane z njim, spremenilo tudi vedenje teh.Tjaša Zagoršek pravi, da v času epidemije niso opazili sprememb v njihovem vedenju. »Epidemija je trajala samo dobra dva meseca, kar je absolutno premalo časa, da bi se pokazale kakšne spremembe v obnašanju ali čem drugem.« Nekateri so poročali o »napadalnejšem« vedenju ptičev, vendar Zagorškova misli, da je morda šlo za branjenje pred morebitnimi plenilci, med katere sodi tudi človek, ali pa za branjenje na novo izvaljenih goličev. Načeloma ptice »niso napadalna bitja«, ampak so koristne. »Saj igrajo ptice, poleg milijonov drugih vrst, osrednjo vlogo pri delovanju ekosistemov po svetu na način, ki neposredno vpliva na človekovo zdravje, gospodarstvo, proizvodnjo hrane in še na marsikaj drugega. Ptice uravnavajo populacije škodljivcev, saj so raziskave pokazale, da na leto pojedo 400–500 milijonov ton žuželk. Oprašujejo tudi rastline; vsaj pet odstotkov rastlin, ki jih ljudje uporabljamo za prehrano ali v zdravstvene namene, oprašujejo prav one. Ptice razširjajo semena in nam pomagajo oblikovati rastlinski svet in s tem ohranjati tudi krhko naravno ravnovesje med rastlino in rastlinojedom, plenom in plenilcem. Navsezadnje so ptice naravni čistilci in s tem preprečujejo razvoj in širjenje bolezni,« odgovarja Zagorškova. Zaradi dobre raziskanosti, velike razširjenosti in hitrih odzivov na spremembe v okolju naj bi bile najpomembnejši glasniki zdravja planeta. »Že zdaj nas opozarjajo na najbolj žgoča vprašanja, kot je na primer vprašanje podnebnih sprememb.«

DOPPS klicev v zvezi s povečanim »nasilnim vedenjem« ptičev ni prejel. »Se je pa našlo kar nekaj ljudi, ki so hoteli ugotoviti, katere vrste ptičev po novem opažajo v svoji bližini.« Za takšne primere je na spletni strani DOPPS v zameno za registracijo omogočen dostop do atlasa gnezdilk Slovenije, ki so ga pripravili v letih od 2002 do 2012 ravno s tem namenom.