Protesti po ameriških mestih večinoma mirni

Sobotni protesti so do večera potekali mirno, nadzirali so jih policisti brez polne bojne opreme, vendar pa se je okrog Bele hiše zbralo več sto ali tisoč uniformirancev brez posebnih oznak, ki so imeli čelade, ščite in drugo opremo proti protestnikom

V soboto so se po ameriških mestih nadaljevali protesti proti policijskemu nasilju, ki so izbruhnili po smrti 46-letnega temnopoltega Georgea Floyda 25. maja v Minneapolisu. V prestolnici Washington se je zbralo na desettisoče, po nekaterih ocenah celo na stotisoče ljudi, množična udeležba pa je bila znova tudi v New Yorku.

V Washingtonu so se množice protestnikov zbrale tudi v okolici Bele hiše, ki je dodatno zagrajena z žičnato ograjo. Natančnih podatkov o udeležencih ni, ocene pa se gibljejo od 100.000 do milijona ljudi. Protesti so se odvijali tudi na na novo preimenovanem trgu Črna življenja štejejo nedaleč od Bele hiše, za kar je poskrbela županja Muriel Bowser, ki je dala z geslom gibanja proti policijskemu nasilju nad temnopoltimi popisati tudi bližnje ulice.

Protesti so do večera potekali mirno, nadzirali so jih policisti brez polne bojne opreme, vendar pa se je okrog Bele hiše zbralo več sto ali tisoč uniformirancev brez posebnih oznak, ki so imeli čelade, ščite in drugo opremo proti protestnikom.

N4a4kpbnN4E

V New Yorku se je v soboto večtisočglava množica odpravila iz Brooklyna čez istoimenski most na Manhattan, iz Harlema je krenila podobno velika množica proti jugu do Greenwich Villagea. Protesti z glasbo, prepevanjem in skandiranjem gesel proti policijskemu nasilju in pozivi k reformam so potekali na trgih Union, Foley in Washington Square Parku.

Ameriški mediji poročajo, da prihaja do razkola med Pentagonom in Belo hišo, ki zagovarja agresivnost, medtem ko vojaški poveljniki uporabo sile proti mirnim protestnikom zavračajo.

Predsednik ZDA Donald Trump se razen tvitanja, da je protestnikov malo, in kritik medijev, ki da jih razpihujejo, ni oglasil v javnosti. Še vedno pa ostaja pa pri pozivih, da je potrebno ukrepati tudi z vojaško silo.

Ameriški mediji poročajo, da prihaja do razkola med Pentagonom in Belo hišo, ki zagovarja agresivnost, medtem ko vojaški poveljniki uporabo sile proti mirnim protestnikom zavračajo. Na stran protestnikov so se odločno postavili demokrati. Njihovi voditelji pozivajo protestnike, naj se novembra odpravijo na volišča in glasujejo proti Trumpu.

V Severni Karolini je v soboto potekala druga spominska slovesnost za Floydom. Po prvi v Minneapolisu tokrat v njegovem rodnem kraju Raefordu. Sledila bo še ena v Teksasu, kjer je preživel večino svojega življenja.

wm0mCmfWK3M

Množice so se v soboto med drugim zbrale na ulicah Atlante, Philadelphie, Chicaga, Seattla, Los Angelesa, New Orleansa in Portlanda, nekaj sto ljudi pa je protestiralo tudi pred Trumpovim klubom za golf na Floridi. V San Franciscu je reka ljudi preplavila znameniti most Golden Gate.

V Louisvillu je borec za državljanske pravice in politik Jesse Jackson pozval kongres, naj sprejme zakon o prepovedi linčanja in odpravi zaščito policistov pred zasebnimi tožbami. Protesti v Louisvillu so se nanašali tudi na primer 26-letne reševalke Breanne Taylor, ki so jo pred tremi meseci na njenem domu ubili policisti, ko so na napačnem naslovu iskali mamila in osumljenca.