Kako je karantena vplivala na duševno zdravje mladih 

Duševne stiske in čakalne vrste

Epidemija novega koronavirusa je marsikoga pahnila v duševno stisko. Že pred njo je vse več mladih jemalo antidepresive. Toda mnogi med njimi pomoči ne dobijo, ko jo potrebujejo, kaže analiza neprofitnega medija Oštro.

Analizirali so podatke nacionalnega inštituta za javno zdravje o vseh 653 pacientih med 15. in 29. letom starosti, ki so na zadnji dan lanskega leta čakali na prvo obravnavo pri psihiatru, pedopsihiatru ali kliničnem psihologu.

Ugotovili so, da so bile čakalne dobe pri skoraj dveh tretjinah pacientov v teh starostnih skupinah v nasprotju s pravilnikom ministrstva za zdravje o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah. Pacienti z napotnico »zelo hitro« čakajo na prvi pregled pri kliničnem psihologu tudi več kot leto. Čakalne dobe so se zaradi novega koronavirusa še podaljšale.

Danes 27-letna študentka, imenujmo jo Ana, je na samomor pomislila, kadar se je počutila neprijetno. Pogosto jo je stiskalo v prsih. Ponoči jo je dušilo. Videla in slišala je ljudi, ki jih ni bilo. Tudi po teden dni skoraj ni vstala iz postelje.

Vse to je doživljala pred leti, medtem ko je kar devet mesecev čakala na prvi pregled pri kliničnem psihologu zaradi depresije. »Koliko jih lahko med čakanjem naredi samomor? Ne morem reči, da nisem o tem razmišljala tudi jaz, ker sem. Večkrat,« je povedala za Oštro.

Ali je mladih v duševni stiski več? Kako je na njihovo duševno zdravje vplival novi koronavirus? In kaj je rešitev za skrajšanje čakalnih vrst pri specialistih? Preberite v zgodbi neprofitnega medija Oštro.si.