Trend želje po močnem voditelju v Sloveniji vztrajno pada

Vseslovenska raziskava javnega mnenja je pokazala, da počasi, a vztrajno narašča mnenje, da je demokracija vedno najboljša ureditev 

Prejeli smo prve rezultate raziskave Slovensko javno mnenje 2020/2021, ki so jo v Centru za raziskovanje javnega mnenja izvedli med 2. aprilom in 30. majem. Poleg zrcaljenja javnega mnenja so se tokrat ukvarjali tudi z življenjem in stališči v času epidemije covid-19. Raziskava je tokrat, za razliko od preteklih let, namesto na domu potekala prek spleta, kar je rezultiralo v malo višji izobrazbeni strukturi izpraševancev in večji odzivnosti mladih. Starejše izpraševance so kontaktirali prek navadne pošte. Skupno je na anketo odgovorilo 853 izpraševancev.

Kaže, da je letos naraslo število nezadovoljnih in nesrečnih posameznikov, upadlo pa je število zadovoljnih. Tako nizke številke je raziskava na tem področju nazadnje dosegla leta 2013, ravno v času menjave vlade. Konec marca 2013 je namreč zaradi izglasovanja konstruktivne nezaupnice 10. vlado Republike Slovenije pod vodstvom Janeza Janše zamenjala vlada s premierko Alenko Bratušek. Raziskava je takrat zabeležila tudi največje nezadovoljstvo z gospodarskim stanjem v zadnjih desetih letih. Od tega časa pa raste tudi pomembnost zagotavljanja enakosti, katere premica se je od leta 2018 obrnila še bolj strmo navzgor. Vrednota pomembnosti svobode pa ravno obratno od leta 2015 vztrajno pada.

Tokratno raziskavo je zaznamovala tako menjava vlade, kot ukrepi povezani z epidemijo, ki se je odvijala ravno v času izvajanja intervjujev. Zato lahko tudi mnenje o tem, da se ljudem zdi, da jim gre v finančnem smislu bolje, pripišemo dejstvu, da epidemija takrat za seboj še ni pustila posledic gospodarskega razkroja, ki ga ekonomisti napovedujejo vsaj za nadaljnje pol leta. Vseeno je odstotek posameznikov, ki so letos malo bolj varčni, že narasel. Nekaj opaznejših razlik v primerjavi s preteklimi leti pa vseeno lahko pripišemo še posledicam epidemije. Na primer temu, da je za kar šest odstotnih točk naraslo število posameznikov, ki se iz družabnih razlogov nikoli ne dobivajo s prijatelji, sorodniki ali kolegi z dela, se pa z njimi večkrat na teden slišijo vsaj po telefonu. Prav družino, prijatelje, prosti čas in delo so vendar označili za zelo pomembne. Vera je ostala med redkimi kategorijami, ki so postale bolj nepomembne kot pomembne. »Manj izobraženi so manj verni in način izbire podatkov je bil tokrat drugačen. Običajna struktura izpraševancev bi v vzorec zajela 17 odstotkov tistih z dokončano osnovno šolo in 30 odstotkov tistih s končano višjo ali visoko šolo. Tokrat smo dobili le 11 odstotkov tistih z osnovno šolo in 37 odstotkov tistih z najvišjo izobrazbo, kar še vedno sodi v pravilno reprezentativnost vzorca, ampak je seveda povezano tudi z vero, seveda pa moramo podatke še dokončno utežiti,« je povedal vodja raziskave, Mitja Hafner Fink.

Opaziti je porast mnenja, da politikov ne zanimajo problemi ljudi in da bogati ljudje ne razumejo pritiskov revnih.

Izpraševanci sicer ocenjujejo, da so omejitve in ukrepe med epidemijo skoraj povsem upoštevali, nenazadnje jih tudi ocenjujejo za učinkovite. Kot posledico pa jim lahko pripišemo znižanje zaupanja v množične medije in vlado, ter povišanje zaupanja v civilno zaščito, zdravnike in farmacevte. »Zanimivo se je izboljšala tudi ocena zdravstvenega sistema. Do zdravstva se je v času krize izražala najvišja stopnja zaupanja. Podobno se je izboljšalo tudi zaupanje v šolstvo glede na lani,« dodaja Hafner Fink. Po drugi strani je bilo opaziti porast mnenja, da politikov ne zanimajo problemi ljudi in, da bogati ljudje ne razumejo pritiskov revnih. Epidemijo je zaradi dobre zdravstvene slike v Sloveniji večina najbolj občutila ravno na področju osebnih financ, kar se bo še močneje občutilo v prihodnjih mesecih. Več o tem nam bo torej lahko povedala jesenska raziskava javnega mnenja. Zaenkrat kar 75 odstotkov ljudi na primer zagovarja, da bi bilo potrebno razlike v osebnih dohodkih v Sloveniji zmanjšati, 41 odstotkov jih podpira tudi uvedbo ultimativnega temeljnega dohodka.

Populizem trenutne vlade se s tem zaenkrat ne ukvarja. Mu pa lahko zaradi vzbujanja nestrpnosti pripišemo upad zaupanja do družinskih članov in sosedov, predvsem pa porast nezaupanja do neznancev, ki je doseglo 64 odstotkov. »Ampak temu podatku ne moremo pripisati res velike teže, ker je bilo nezaupanje do neznancev vedno zelo slabo,« je razložil Hafner Fink. Vseeno se v svoji soseski varno počuti kar 95 odstotkov vseh vprašanih.

Zaenkrat kar 75 odstotkov ljudi zagovarja, da bi bilo potrebno razlike v osebnih dohodkih v Sloveniji zmanjšati, 41 odstotkov jih podpira tudi uvedbo ultimativnega temeljnega dohodka.

V zvezi s politiko se letos trend želje po močnem voditelju sicer ne spreminja in vztrajno pada, hkrati počasi, a vztrajno narašča mnenje, da je demokracija vedno najboljša ureditev. Če bo le-ta ogrožena, se bo morda zmanjšal tudi delež vprašanih, ki so se v letošnjem letu odločili, da je Slovenija tista geografska enota, kateri pripadnost bodo pripisali. Medtem, ko je pripadnost kraju v katerem živimo padla za 27 odstotnih točk, je Sloveniji za 11 odstotnih točk narasla. V nasprotju s tradicionalnimi vrednotami trenutne vlade pa je od lani za pet odstotnih točk narasla sprejemljivost porok istospolnih partnerjev in za štiri sprejemljivost prekinitve nosečnosti.

Raziskovalci s Fakultete za družbene vede že več kot pol stoletja izvajajo različne družboslovne raziskave, med katerimi je najbolj znana prav Slovensko javno mnenje. Podatki na spletni strani raziskave kažejo, da jo izvajajo vsako leto že od leta 1986, »običajno tudi dvakrat letno«. S pomočjo 30 do 60 minutnega standardiziranega vprašalnika raziskujejo različna področja, kot so »splošne ocene zadovoljstva z življenjem in družbo v kateri živimo, družbene in osebnostne vrednote, blaginja in dobrobiti, zaupanje v institucije, zanimanje za politiko, varnost, družbena vključenost, odnos do religije, vloga države, ocena pravosodja in pravne države« in mnoga druga. Večina vprašanj se skozi leta ponavlja, zato da lahko raziskovalci preverjajo spremembe dolgoročnih družbenih trendov. Nekatera vprašanja pa prilagajajo sproti. Letos so zato na primer vključili vprašanja o koronavirusni epidemiji, s pomočjo katerih so ugotovili tudi to, »da so bili tisti, ki so nagnjeni k avtoritarni podredljivosti, bili tudi bolj prestrašeni glede možnosti okužbe,« zaključuje Hafner Fink. V reprezentativni vzorec sicer izbirajo samo polnoletne državljane Slovenije, ki jih ponavadi obiščejo na terenu. Dokončne utežene podatke bodo raziskovalci predvidoma predstavili javnosti v prihodnjem tednu.