Ukrepi proti policijskemu nasilju

Protesti proti policijskemu nasilju so v ZDA že prerasli v konkretne ukrepe za spremembe policijskih postopkov v smeri zmanjšanja nasilja

Protesti proti policijskemu nasilju po smrti 46-letnega Georgea Floyda v Minneapolisu so v ZDA že prerasli v konkretne ukrepe za spremembe policijskih postopkov v smeri zmanjšanja nasilja. Čeprav se policijski sindikati temu upirajo, jih trenutno nihče ne upošteva. Kongres zvezne države New York je v 9. junija potrdil predlog zakona, po katerem bodo kartoteke nasilnih policistov javno objavljene. V pripravi so tudi druge spremembe, kot so obvezne kamere na telesih policistov, zagotavljanje zdravniške oskrbe in psihološke pomoči aretiranim, prepoved davljenja in podobnih prijemov, po drugi strani pa tudi olajšanje tožb proti tistim, ki lažno prijavljajo zločine iz rasizma.

SBaDAp6eeQI

V New Yorku so v torek aretirali policista Vincenta D'Andraia, ki je 29. maja brez razloga surovo porinil protestnico, ki je padla in z glavo udarila ob pločnik. Čeprav so ga obtožili napada, ga je sodnik takoj izpustil brez varščine. Newyorški župan Bill de Blasio je napovedal še več pregonov nasilnih policistov, ni ga ganilo niti ogorčenje šefa policijskega sindikata Pata Lyncha.

Lynch brani pravico policistov, da delajo praktično vse, kar jim pade na pamet. "Žrtvujejo policiste, da si rešijo lastno politično kožo. Policiste pošiljajo nad protestnike brez podpore in načrta. Naj se sami soočajo z drhaljo. Naj poudarim, da so newyorški policisti prepuščeni sami sebi v prizadevanjih za zaščito mesta," je dejal Lynch, ki pa ga politiki zaradi pritiska javnosti tokrat ignorirajo.

V San Franciscu je okrožni tožilec Chesa Boudin zagotovil, da bodo žrtve policijskega nasilja zdaj dobile javno pomoč za stroške pogreba ali zdravljenja, za napake policistov pa bodo še naprej plačevali davkoplačevalci.

QjIdJXajZA0

Od sodelovanja s policijo se odmika celo korporacija IBM, ki je napovedala, da ne bo več ustvarjala tehnologije za prepoznavanje obrazov. Glavni izvršni direktor Arvind Krishnja je dejal, da je treba začeti dialog, kako lahko policija uporablja to tehnologijo, ki se lahko zlorabi za masovni nadzor in rasno profiliranje. 

Kongresni demokrati so že pripravili obsežne reforme na nacionalni ravni, ne ve pa se, kaj bodo storili republikanci na čelu s predsednikom Donaldom Trumpom. Trenutno zahtevajo preiskavo napada policije in vojske na mirne protestnike pred Belo hišo, da se je predsednik Donald Trump lahko v miru sprehodil do bližnje cerkve in se fotografiral s svetim pismom v roki.

Proteste in za njimi reforme je omogočila nova tehnologija, saj je bilo v preteklosti, ko ni bilo kamer, nemogoče dokazati policijsko nasilje. Policisti držijo skupaj in v primeru nasprotujočih si trditev so sodišča redno verjela policistom. Ti sicer še vedno predstavljajo svojo verzijo incidentov, čeprav obstajajo posnetki.

Od sodelovanja s policijo se odmika celo korporacija IBM, ki je napovedala, da ne bo več ustvarjala tehnologije za prepoznavanje obrazov.

Proteste v ZDA je sprožil umor Georgea Floyda, ki mu je 25. maja policist skoraj devet minut s kolenom pritiskal na vrat, dokler se ni zadušil. Štirje vpleteni policisti so potem v poročilo napisali, da je Floyd umrl zaradi "zdravstvenega incidenta".

Prejšnji teden sta dva policista odrinila 75-letnika, ki si je na pločniku razbil glavo, v poročilo pa so policisti napisali, da se je sam spotaknil. Zgodil se je tudi incident, ko je policist surovo pretepel 21-letnega protestnika v Philadelphii, v poročilu o aretaciji pa je pisalo, da je protestnik napadel policista. 

ehJFCkhU45c