Po svetu padajo glave kipov kolonizatorjev in rasistov

Protesti proti rasizmu so sprožili javno razpravo o primernosti poveličevanja številnih spornih zgodovinskih osebnosti

Protesti proti rasizmu, ki so izbruhnili po smrti temnopoltega Georgea Floyda ter se iz ZDA razširili po svetu, so prebudili zavedanje, da je rasizem "sistemska napaka" s koreninami v kolonializmu. Začele so padati glave kipov kolonizatorjev, rasistov in drugih, ki so prispevali k rasni neenakosti. Krepijo se pozivi k odstranitvi teh kipov.

Med prvimi tarčami protestnikov v ZDA so bili spomeniki nekdanji konfederaciji, ki se je želela v 19. stoletju odcepiti od ZDA, da ohrani suženjski sistem. Po ZDA je več kot 1500 tovrstnih obeležij, med njimi več kot 700 kipov in spomenikov, večina na jugu države. Za večino Američanov so simbol rasizma, suženjstva in nasilja nad temnopoltimi.

dVj95HdhGJk

V tokratnih protestih so ti spomeniki postali magnet za vandalizem. Med drugim so protestniki poškodovali 115 let star obelisk v Birminghamu v Alabami, katerega ostanke so tamkajšnje oblasti že odstranile. V Richmondu pa so protestniki zrušili kip predsednika konfederacije Jeffersona Davisa.

Gibanje za odstranitev konfederacijskih spomenikov se je okrepilo po terorističnem napadu belega rasista na cerkev temnopoltih v Južni Karolini leta 2015, po tokratnih protestih pa so pozivi k njihovi odstranitvi še glasnejši.

Vrstijo se tudi zahteve, da ameriške oborožene sile spremenijo imena svojih desetih oporišč, ki ironično nosijo imena generalov konfederacije, ki so se borili proti ZDA.

KldWDkF9DxE

V zadnjih dneh se po ZDA vrstijo tudi napadi na kipe Krištofa Kolumba, italijanskega raziskovalca, ki je leta 1492 med iskanjem nove poti proti Aziji za špansko krono trčil ob tedaj za Evropo neznano celino. V šolskih učbenikih na Zahodu so ga dolgo prikazovali kot odkritelja Amerike, za mnoge pa je začetnik dolgotrajnega nasilja in genocida nad avtohtonim prebivalstvom.

V Bostonu so kip Kolumbu v sredo obglavili, v Richmondu so ga podrli, zažgali in vrgli v jezero, podrli so ga tudi v Minnesoti, kjer je bil ubit Floyd.

Iz ZDA so se protesti proti rasizmu razširili tudi v Veliko Britanijo, od koder prav tako poročajo o podiranju in skrunjenju kipov kolonialistom, trgovcem s sužnji in drugim. Aktivisti so se osredotočili na pristanišča na zahodni britanski obali, nekdanja središča trgovine s sužnji, ki so bila povezana z Afriko, Karibi in Amerikama.

uhCgosctOng

Med prvimi je na Otoku padel kip trgovca s sužnji iz 18. stoletja Edwarda Colstona, ki je obogatel s človeškim trpljenjem. Med letoma 1672 in 1689 naj bi z njegovimi ladjami iz Afrike v Ameriko prepeljali več kot 80.000 ljudi. Kip Colstona so razjarjeni protestniki v Bristolu v soboto vrgli v morje. Tako je Colston skoraj 300 let po smrti simbolno doživel podobno usodo kot številni sužnji, ki so umrli na poti iz Afrike.

Po mnenju sociologa z univerze v Manchestru Remija Josepha-Salisburyja so protestniki v Bristolu ljudi spodbudili k razmišljanju o svojem razumevanju zgodovine ter o povezanosti britanskih spomenikov in arhitekture s kolonializmom. Kot je dodal sociolog za nemško tiskovno agencijo dpa, številni šele sedaj spoznavajo zločine britanskega imperija.

Vauke8c6JxY

Aktivisti v Veliki Britaniji vse glasneje zahtevajo tudi odstranitev kipov nekdanjega premierja Winstona Churchilla. Številni, tudi premier Boris Johnson, ga vidijo kot junaka, ki se je v drugi svetovni vojni zoperstavil nacistični Nemčiji. Drugi mu očitajo privilegirano obravnavanje belcev ter brutalno politiko v Indiji, "kronskem dragulju" nekdanjega britanskega imperija. V petek so Churchillov kip v Londonu ogradili s ploščami, da bi ga zavarovali pred vandali.

Krepijo se tudi zahteve po odstranitvi kipa britanskega poslovneža in kolonizatorja v Južni Afriki Cecila Rhodesa, ki stoji na vhodu v enega od kolidžev univerze v Oxfordu. Rhodes velja za kontroverzno osebnost 19. stoletja zaradi svoje podpore ukrepom, ki so temnopolte v Južni Afriki obravnavali kot manjvredne.

Je pa na Otoku tudi vse več tistih, ki odstranitvi kipov nasprotujejo, s premierjem Johnsonom na čelu. Churchillu, Colstonu in nekaterim drugim je tako v zadnjih dneh v bran stopilo več politikov ter intelektualcev, bilo je tudi že več protestov za ohranitev kipov.

dkz0zjZG7qQ

Kampanja Black Lives Matter je spomine na kolonialistično preteklost obudila tudi v Belgiji. Tam so protestniki oskrunili več kipov nekdanjega belgijskega kralja Leopolda II., ki se je v zgodovino zapisal tudi s svojo okrutnostjo v nekdanji belgijski koloniji v Afriki. Vladal je med letoma 1865 in 1909, znan pa je po kolonizaciji Konga, kjer so v času njegove vladavine z domačini ravnali okrutno in jih izkoriščali na plantažah kavčuka in v rudnikih. Odgovoren naj bi bil za smrt več milijonov prebivalcev Konga.

Spletno peticijo za odstranitev vseh kipov nekdanjega kralja do 30. junija, ko bo 60. obletnica neodvisnosti Konga, je podpisalo že več kot 75.000 ljudi.

V sosednji Nizozemski so protestniki v petek poškodovali kip Pieta Heina, mornariškega admirala iz 17. stoletja, povezanega s trgovino s sužnji.

d_4Xw9ACwRs

Pobudam za odstranitev spomenikov kolonialistom in rasistom so se ta teden pridružili tudi v Kanadi. Več tisoč ljudi je podpisalo peticijo za odstranitev kipa prvega kanadskega premierja John A. Macdonalda v Montrealu ter preimenovanje ulice v Torontu z njegovim imenom. Macdonaldovi vladi očitajo prisilno asimilacijo avtohtonega prebivalstva na območju.

Na Novi Zelandiji pa so v petek na zahtevo tamkajšnjega maorskega plemena odstranili bronasti kip mornariškega poveljnika iz 19. stoletja Johna Hamiltona. Ta je vodil eskadriljo med Novozelandskimi vojnami v 60. letih 19. stoletja, po katerih je kolonialna vlada zasegla večje dele ozemlja, ubitih je bilo več kot 2000 Maorov.

BrMkCchRx9o