»Na koncu bodo krive šole, čeprav priporočil ni mogoče upoštevati«

V osnovnih šolah po vrnitvi vseh učencev v šole opozarjajo, da vseh priporočil NIJZ ni mogoče izvajati v praksi, predvsem ko gre za prevoze učencev in mešanje skupin pri izbirnih predmetih

V osnovnih šolah po vrnitvi vseh učencev v šole opozarjajo, da vseh priporočil NIJZ ni mogoče izvajati v praksi, predvsem ko gre za prevoze učencev in mešanje skupin pri izbirnih predmetih. Če pouk jeseni ne bo mogel potekati vsaj približno tako kot pred epidemijo, je bolje, da še naprej poteka na daljavo, opozarja ravnatelj Goran Popović. Kot je za STA povedal predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije Gregor Pečan, so se morali po vrnitvi vseh učencev nazaj v šolo v začetku junija soočiti z vsem, na kar so v njihovem združenju opozarjali že pred tem, da bo zelo težko zagotoviti priporočila, ki jih je za organizacijo pouka dal Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).

Praktično nemogoče se je priporočil držati pri prevozih, kosilih, jutranjem varstvu, podaljšanem bivanju in izbirnih predmetih. "Pri prevozu so težave predvsem tam, kjer je veliko vozačev, saj se lahko na avtobusu s 50 sedeži vozi le 14 učencev, zato so bili potrebni dodatni avtobusi", opozarja Pečan, ravnatelj OŠ Janka Modra v Dolu pri Ljubljani.

Pri izbirnih predmetih je po njegovih besedah težava v tem, da so sestavljeni iz več oddelkov, šole pa namesto ene ne morejo organizirati npr. treh ur. Težave so zlasti pri neobveznih izbirnih predmetih.

Neživljenjska so tudi priporočila, da morajo učenci torbe pustiti v šoli: "Od učencev pričakujemo, da se bodo doma učili, a po drugi strani zvezkov in učbenikov ne smejo nesti domov."

Z vsem navedenim so, kot pravi, seznanili predstavnike NIJZ, predlagali so tudi, da se urnik po zgledu iz Avstrije prilagodi tako, da se določenih predmetov, kjer prihaja do mešanja skupin, ne bi izvajalo, a pri tem niso bili uspešni. 

Po prepričanju ravnatelja OŠ Livada v Ljubljani Gorana Popovića je NIJZ s tem odgovornost preložil na same šole. "Na koncu bodo namreč krive šole, če se bo kaj zgodilo, čeprav priporočil ni mogoče upoštevati," pravi.

Neživljenjska so tudi priporočila, da morajo učenci torbe pustiti v šoli: "Od učencev pričakujemo, da se bodo doma učili, a po drugi strani zvezkov in učbenikov ne smejo nesti domov."

Manj težav je po besedah Pečana pri ocenjevanju in zaključevanju ocen. Pri slednjem velja, da za čas, ko je potekal pouk na daljavo, zadostuje ena ocena ter da taka ocena ne odraža zgolj absolutnega znanja, ampak tudi napredek, ki ga je učenec dosegel v tem času. 

In kaj si ravnatelja želita za jesen? Pečanu se zdi smiselno, da ob morebitnem drugem valu epidemije ne bi zapirali celotne države in z njo šol, ampak da bi se omejili na reševanje posameznih žarišč. Tudi zdaj se je namreč pokazalo, da v veliko občinah okužb sploh ni bilo in bi lahko življenje pri njih ob nekih omejitvah teklo dokaj normalno.

Popović pa si za želi čim manj eksperimentiranja v smislu, da bi začeli s poukom v šoli, pa nato postopoma prešli na pouk na daljavo, pa potem spet nazaj. Želi si tudi, da šole ne bi bile v položaju, v katerem so zdaj: "Če ne bo mogoče, da delamo vsaj podobno, kot smo pred epidemijo, potem je bolje, da se ne vračamo v šole."