Evropsko sodišče razsodilo, da madžarska zakonodaja o nevladnih organizacijah krši pravo EU

Madžarska zakonodaja o nevladnih organizacijah, ki se financirajo iz tujine, krši pravo Evropske unije, je danes razsodilo sodišče EU

Madžarska zakonodaja o nevladnih organizacijah, ki se financirajo iz tujine, krši pravo EU, je danes razsodilo sodišče Evropske unije (EU). Odločitev sodišča po oceni poznavalcev pomeni nov poraz madžarskega premierja Viktorja Orbana na evropskem sodišču.

Postopek pred sodiščem EU je proti Madžarski sprožila Evropska komisija, ki skrbi za nadzor spoštovanja evropskega prava v posameznih državah članicah EU.

Sodniki sodišča so danes pritrdili Evropski komisiji in razsodili, da je madžarska zakonodaja o nevladnih organizacijah diskriminatorna ter neupravičeno omejuje tako delovanje organizacij kot tudi tistih, ki prispevajo finančna sredstva, kar pomeni med drugim kršitev prostega pretoka kapitala. Po mnenju sodišča EU madžarska zakonodaja o nevladnih organizacijah tudi krši pravico do spoštovanja zasebnosti in zaščito osebnih podatkih.

Organizacija za spoštovanje človekovih pravic v EU Civil Liberties Union je razsodbo sodišča v odzivu ocenila kot velik uspeh. Sodba kaže, da je madžarski zakon uperjen k omejevanju javne razprave in kritike, saj napada ugled in finance neodvisnih organizacijah, je dejala Linda Ravo.

Madžarska je zakonodajo o nevladnih organizacijah, ki se financirajo iz tujine, sprejela leta 2017 in med drugim predvideva, da se morajo nevladne organizacije, ki prejemajo finančno pomoč iz tujine, registrirati pri madžarskih oblasteh, te informacije pa so nato javno objavljene na spletu. Prav tako morajo nevladne organizacije na svoji spletni strani in drugih javnih objavah navesti, da gre za organizacijo, ki prejema pomoč iz tujine. Pri registraciji morajo nevladne organizacije tudi navesti število prejemnikov, ki so ji namenili več kot 500.000 madžarskih forintov (približno 1500 evrov).

Madžarska je zakonodajo o nevladnih organizacijah, ki se financirajo iz tujine, sprejela leta 2017 in med drugim predvideva, da se morajo nevladne organizacije, ki prejemajo finančno pomoč iz tujine, registrirati pri madžarskih oblasteh, te informacije pa so nato javno objavljene na spletu. 

Nevladne organizacije, ki zapadejo pod ustrezno madžarsko zakonodajo, morajo iz tujine na leto prejeti več kot 7,2 milijona forintov (približno 20.500 evrov).

Po oceni kritikov madžarske zakonodaje gre za zakon, ki je neposredno usmerjen proti ameriškemu vlagatelju in filantropu madžarskega rodu Georgeu Sorosu. Orban je že več let na čelu kampanje proti milijarderju Sorosu, ki je med drugim preživel holokavst. Madžarski premier zato v povezavi z njim pogosto širi antisemitske stereotipe, še piše dpa.

Spor glede zakonodaje nevladnih organizacij ni edini spor med Brusljem in Budimpešto. Evropska komisija je v preteklosti večkrat tožila Madžarsko pred Sodiščem EU, med drugim zaradi madžarske azilne in migracijske politike. Sodišče EU je maja letos tudi razsodilo, da madžarski prehodni centri za prosilce za azil kršijo evropsko pravo.