Dr. Bojana Beović: »Epidemiološka slika je danes slabša kot v prvi polovici marca«

Pogovor o vnovičnem povečevanju števila odkritih okužb in scenarijih za prihodnje tedne

Število odkritih primerov koronavirusne bolezni je v zadnjih dveh tednih spet začelo naraščati. Med 3. in 19. junijem je bilo po podatkih NIJZ odkritih 42 primerov. Gre večinoma za uvožene primere, največ iz Bosne in Hercegovine, pa tudi za več sekundarnih okužb. Vlada je tako v četrtek razširila seznam držav, za potnike iz katerih je po vrnitvi v Slovenijo obvezna 14-dnevna karantena. Dodali so Bosno, Srbijo in Kosovo. Dr. Bojana Beović, glavna strokovna vladna svetovalka za covid, je že v torek za Večer dejala, da je situacija »kar kritična«. Po njenih besedah smo se znašli na prelomnici.

Že ko sva nazadnje govorila pred približno enim mesecem, ste dejali, da vas skrbi točno to, kar se dogaja sedaj – vnosi iz tujine zaradi vnovičnega odprtja meja. Smo prehitro in preveč sprostili ukrepe na mejah?

Kar se tiče sproščanja omejitvenih ukrepov znotraj države, pravzaprav niso prinesli nobenih težav. Niti povečevanje druženj, niti kolesarski protesti, niso prinesli nobenega dodatnega problema, dodatnih primerov. To kaže na to, da smo res skoraj popolnoma zatrli širjenje virusa v populaciji. Težavo pa je res povzročilo odpiranje meja. Tudi to je bilo sicer izvedeno postopno, a v kombinaciji s povečevanjem števila primerov v tistih državah, s katerimi imamo v Sloveniji največ povezav – državami bivše Jugoslavije, se je izkazalo za problematično. Ta problem je bil do neke mere predvidljiv. Res pa je, da je bilo sprva videti, da so denimo v Srbiji s strogo karanteno dokaj dobro umirili širjenje virusa. A očitno so nato ukrepe prehitro sprostili.

Je bilo torej takšno odprtje meja napaka?

Pri celotni epidemiji je popolnoma nesmiselno govoriti o napakah. Nihče na svetu ne ve dobro, kako ukrepati. Vsi se učimo iz izkušenj, države opazujejo ena drugo, vsak mora upoštevati tudi lokalne posebnosti. Rekla bi tudi, da smo poslabšanje epidemiološke situacije dokaj hitro zaznali in se nanjo tudi odzvali. Računam, da bodo včeraj sprejeti ukrepi prispevali k umiritvi stanja, je pa seveda treba reči, da noben tovrsten ukrep na meji ne more biti 100-odstotno učinkovit.

Situacija je trenutno na las podobna stanju v marcu, pred zamenjavo vlade. A za razliko od takrat zdaj nismo priča ustvarjanju panike in kričanju, da je treba ukrepe drastično zaostriti. Zakaj, če je epidemiološka slika praktično enaka?

V bistvu bi lahko rekli, da je epidemiološka slika danes celo slabša. Takrat je bil predvsem problem vnosov okužb iz Italije, tokrat pa je problematičnih več različnih držav, tako na Balkanu kot drugod. Kričanje je takrat seveda bilo, ni pa bilo takojšnjega odziva. Danes iz izkušenj vemo več in se znamo tudi takoj usmerjeno odzvati, bolj smo operativni. Če bi takrat na ravni Evropske unije zaprli vse meje z Italijo, bi bil to zelo učinkovit ukrep, a se iz diplomatskih razlogov to ni zgodilo.

"Računam, da bodo včeraj sprejeti ukrepi prispevali k umiritvi stanja, je pa seveda treba reči, da noben tovrsten ukrep na meji ne more biti 100-odstotno učinkovit."

12. marca ste, ob podobni situaciji, infektologi v javnem pismu pozvali k ustavitvi javnega življenja. To tokrat ne bo potrebno?

Ne. Po mojem mnenju nam lahko uspe stanje nadzorovati z bolj usmerjenimi ukrepi. Dokler bodo epidemiologi sposobni slediti vsem primerom in njihovim stikom ter sproti zamejevati nadaljnje širjenje okužbe, bolj drastični ukrepi niso potrebni. Veliko je odvisno tudi o tega, koliko se ljudje, ki jim je odrejena karantena, te držijo. Vedno je tudi možno, da okuženi ne navede vseh tveganih stikov, bodisi zato, ker se jih ne spomni, bodisi iz drugih razlogov. Zato je hkrati seveda pomembno tudi upoštevanje splošnih osebnih zaščitnih ukrepov med prebivalstvom. Nikoli ni vse odvisno samo od države in stroke.

12. marca je bila v podobnih razmerah razglašena epidemija. Jo bo treba tudi tokrat?

Epidemijo smo takrat razglasili zato, da smo v roku enega meseca prišli do stanja, ko smo lahko postopno družbo spet začeli odpirati. Tokrat bomo, tako kot cel svet, poskušali postopati drugače.

Kako? Kakšni so možni razvoji dogodkov v prihodnjih tednih?

Smo na nekakšni prelomnici. Če bomo z ukrepi na mejah uspeli omejiti vnos novih okužb in hkrati ohraniti širjenje okužb znotraj države pod nadzorom, potem v naših vsakdanjih življenjih ne bo bistvenih sprememb. Če pa se to ne bo zgodilo, bo treba razmišljati o uvedbi dodatnih ukrepov. Vsi si želimo, da bi bili ti ukrepi bolj lokalni kot ob prvem valu – omejeni na en razred, eno šolo, en kolektiv, v skrajnem primeru eno občino… Če se bodo okužbe vseeno nenadzorovano širile, kar je najslabši scenarij, pa bo treba razmišljati tudi širše. Okužbe se največkrat širijo v družinah in drugje, kjer so ljudje tesno skupaj. Večina podjetij se ukrepov izjemno dobro drži. Večje težave so pri upoštevanju ukrepov v trgovinah in gostinskih lokalih. Tukaj je previdnost precej popustila. Po svoje je to razumljivo, saj so bili ljudje omejitev že naveličani, razširilo se je tudi prepričanje, da je epidemije konec.

Trenutno so spet dovoljene prireditve z do 500 udeleženci. Se bo to spet zaostrilo?

Lahko, da bo to res potrebno. Če pride nekdo iz tujine z okužbo, pa še ne kaže simptomov in se udeleži kakšnega velikega druženja, lahko nastane velik problem.

"Smo na nekakšni prelomnici. Če bomo z ukrepi na mejah uspeli omejiti vnos novih okužb in hkrati ohraniti širjenje okužb znotraj države pod nadzorom, potem v naših vsakdanjih življenjih ne bo bistvenih sprememb. Če pa se to ne bo zgodilo, bo treba razmišljati o uvedbi dodatnih ukrepov."

Kaj vam je povedalo enomesečno odprtje šol? So izkušnje spodbudne za jesen?

V bistvu odprtje šol ni prineslo prav nobenih težav. To je zelo dobro. Dejansko je bilo to do neke mere mogoče tudi pričakovati, ker imajo šole dobro izobražen pedagoški kader, ki je sposoben razumeti in izpolnjevati epidemiološka navodila.

Pomemben element se zdi tudi dejstvo, da so otroci očitno manj pomembni nosilci epidemije, da niso glavni prenašalci virusa.

Treba se je zavedati, da je bilo virusa med nami zelo malo. Res pa je, da v nobeni od šol, kjer se je pojavil kakšen primer okužbe, nismo zaznali nadaljnjih okužb. A to po mojem mnenju kaže tudi na dobro organiziranost sistema, vse skupaj pa nakazuje na to, da bodo tudi jeseni šole lahko dokaj normalno delovale.