Že zdavnaj smo vas spregledali, Janez Janša 

Zakaj se ne bom udeležil državne proslave 

Pisal se je junij 1991. Preko televizijskih in radijskih kanalov smo domala vse generacije z mešanico občutkov zaskrbljenosti, negotovosti in pričakovanja budno spremljale dnevna dogajanja. Novice, so bile pospremljene s posebno napetostjo, ki je ni bilo moč ubesediti, a čutili smo jo na vsakem koraku. Se bo plebiscitarna volja ljudi dokončno preobrazila v nekaj, kar smo do nedavnega samo želeli ali sanjali. Nacionalizmi, ki so takrat že leta razbijali Jugoslavijo, kakršno smo imeli, niso puščali druge izbire. Bil sem v zgodnjih najstniških letih, ko je naša država z odločnimi koraki stopila na pota samostojnosti.

Napetost je naraščala iz dneva v dan, a dvomov ni bilo. Enotnost nekdanjega in tedanjega slovenskega političnega vrha, skupaj z jasno voljo državljank in državljanov, je na stežaj odprla vrata do samostojnosti. Skoznje je zavejal nov veter. Sporočilo, ki ga je nosil, o demokraciji ter novih, boljših priložnostih, je sprva tihoma, potem pa vse glasneje odmevalo po vseh slovenskih mestih in vaseh. Vse do tistega veličastnega junijskega večera, ko se je na Trgu republike taisti veter ujel zastavo Slovenije in jo ponosno vihral nad večtisočglavo množico ljudi. »Danes so dovoljene sanje. Jutri je nov dan,« so v večer odzvanjale besede takratnega predsednika republike Milana Kučana. Te mogočne besede niso ostale ujete v duh taistega junijskega večera. Vsako ped Trga republike so prežele s tolikšno energijo, da so v njegovo dušo vtisnile neizbrisno in najpristnejšo sled narodovega hrepenenja - živeti v svobodni, demokratični in samostojni državi.

Piše se leto 2020. Skupina ljudi na taistem trgu, ki sta ga 29 let nazaj prevevala slovenski ponos in vznesenost, gruča ljudi bere Ustavo. Visoke besede naše narodove zaveze kdo smo in k čemu zavezani. Demokraciji, človekovim pravicam, med njimi pravici do združevanja… Mimo hodijo policisti in preko megafona nagovarjajo ljudi naj trg zapustijo. Da tam nimajo kaj iskati, da gre za zavarovano območje.

Zavarovano pred čem? Demokracijo? Človekovimi pravicami? Svobodo sleherne državljanke in državljane, da izrazi svoje nestrinjanje z vlado? Pred sramoto slovenske politike, katere najpomembnejši državniki le nekaj ulic naprej od Trga v svojih sobanah molčijo, ko bi morali v bran stopiti ljudem?

Če kdaj, je sedaj čas za zdramilo! Na politični in civilnodružbeni. Z jasnim sporočilom, vseh, ki se ne pustimo ustrahovati diktaturi janševizma, ne pristajamo na blatenje in dnevno zajedanje v njene demokratične temelje, oživljanje preživetih in ljudomrznih ideologij, sovraštva, zaničevanja in okoriščanja na račun solidarnosti ljudi.

Trg republike, simbolno mesto rojstva samostojnega naroda, postaja trdnjava avtoritativne janšistične oblasti in vsega kar ta predstavlja. Strahu, razkola, ustrahovanja, diktata… Z vsakim vzklikom nič krivih, a s strani vlade grobo zlorabljenih policistov, z vsakim njihovim primežem miroljubnih protestnikov po slovenski ustavi pade nov udarec. Janšizem nikoli ni znal, pravzaprav si ni niti želel skrivati svojih apetitov po uporabi agresije, izdatno pospremljene s pritlehnim populizmom najslabše vrste. Sla po drugi republiki je očitno preveč velika, da bi v pogubo podivjane konje populizma ustavili prav zdaj, ko ti teptajo vse pozitivno in dobro pred seboj. Revanšizem jih neprestanoma žene naprej.

Ta kratka zgodba Trga republike je presek dveh različnih momentov časa na istem kraju. Je v drugem delu zgoščen pogled v sintezo tridesetletnega osebnega in političnega oportunizma Janeza Janše in njegovega obračunavanja z njemu lastnimi demoni. Te pri Janezu Janši poosebljajo nekdanji in sedanji člani komunistične partije, ki ji je bil nekoč tako zelo zvest tudi sam. Dejstvu, da je lahko takšen človek že tretjič predsednik vlade, se ne smemo pretirano čuditi. Njegove vladosle večinski in zmernejši del politike zaradi svoje nečimernosti ni znal krotiti, nova slovenska državnost pa je pogosto tudi levici dajala občutek lažne superiornosti, prav na podlagi njene pluralnosti in jo uspavala. 

Če kdaj, je sedaj čas za zdramilo! Na politični in civilnodružbeni. Z jasnim sporočilom, vseh, ki se ne pustimo ustrahovati diktaturi janševizma, ne pristajamo na blatenje in dnevno zajedanje v njene demokratične temelje, oživljanje preživetih in ljudomrznih ideologij, sovraštva, zaničevanja in okoriščanja na račun solidarnosti ljudi. Že zdavnaj smo vas spregledali, Janez Janša. Vas in vaše upognjene politične sopotnike. Mnogo teh in verjetno tudi vi sami, boste z izbranimi besedami, polnih lažnivega upanja in samohvale ob prihajajoči proslavi našega državnega praznika med ljudmi vnašali še več nezadovoljstva in strahu. Ravno s pomočjo strahu uspevate najbolje.

Sam se tokrat državne proslave ob dnevu državnosti ne bom udeležil. Prava proslava slovenske demokracije, njenih ljudi in naše države se zadnje petke odvija tam, kamor vas strah pred samim seboj ne dopusti priti. Na Trgu republike! Vabljeni.

Marko Koprivc, poslanec SD