Nočem se zbujati v avtoritarni državi, kjer se oblast boji svojih državljank in državljanov

Obrazi večine policistov so izražali podobno kot sem to legitimiranje in cel dogodek občutil sam. Bilo jih je sram. Bilo jim je odveč, da morajo bit tam.

© Borut Krajnc

Danes se nisem zbudil v praznično jutro. Nisem se zbudil v Sloveniji, državi, ki bi danes s svojimi državljankami in državljani praznovala obletnico pomembnega dogodka. Zbudil sem se na Madžarskem, zbudil sem se na Poljskem, zbudil sem se v Turčiji. Zbudil sem se v eni od mnogih avtoritarnih držav tega sveta. Zbudil sem žalosten, jezen in zaskrbljen.

Sinoči sem se v času poteka državne proslave vračal domov, z večerne vaje v gledališču. (Očitno sem celo delal, pa čeprav sem kulturnik, umetnik in zajedalec proračuna.)

Širše območje mojega doma, v krogu približno petsto metrov od proslave je bilo zaprto z dvema obročema ograj, za katerimi so bili postrojeni policisti v popolni opremi za krotenje nasilnih(!) nemirov. To območje se je imenovalo "varovano območje". Razen policistov in nekaj mimoidočih pred "varovanim območjem" ni bilo nikogar. Samo s prizorišča proslave je veter prinašal zvoke pesmi Slovenija od kod lepote tvoje.

Če sem hotel priti domov, sem se moral legitimirat na dveh kontrolnih točkah. Obrazi večine policistov so izražali podobno kot sem to legitimiranje in cel dogodek občutil sam. Bilo jih je sram. Bilo jim je odveč, da morajo bit tam.

Nočem se zbujati v državi, kjer vladajoča klika podžiga razdor med svojimi državljankami in državljani zato, da bi ostala na oblasti. Ne bom pristal na to. Nikoli.

Policistov, kot mi je povedal en od njih, so vpoklicali približno petsto. Po nalogu politike in ne stroke, so varovali državno proslavo pred svojimi lastnimi državljankami in državljani. Varovali so peščico udeležencev proslave pred.... Pred kom?

Minister za notranje zadeve Hojs je v Odmevih TVS povedal tole, citiram: "Varnostno oceno je izdelala slovenska policija" (on sam kot notranji minister nima nič s tem, a ne? o.p.) ... Nadaljevanje citata: " Kot ste lahko sami videli, ne vem, če ste lahko to videli v prenosu, je kljub temu zavarovanju, torej relativno močnemu zavarovanju prišlo do motenja te proslave, torej, kljub temu se je pojavil nekdo, posameznik, ki je z megafonom motil to proslavo, kar pomeni, da se je policija odločila prav ..."

Ta komentar ministra za notranje zadeve bi bil lahko del montypythonovskega skeča. Ta celotna situacija bi lahko bila del takega skeča. Ta odločitev politike bi bila lahko del odlične komedije. Lahko bi se valjali po tleh od smeha. Pa ni smešno. Ni smešno. Žalostno je. Zaskrbljujoče je. Grozno je.

V svoji državi se nočem zbujati žalosten, osramočen, jezen, zaskrbljen. Ne na državni praznik in tudi ne na navaden delovni dan. Nočem se zbujati v avtoritarni državi, kjer se oblast boji svojih državljank in državljanov. Nočem se zbujati v državi, kjer oblast sovraži velik del svojih državljank in državljanov. Nočem se zbujati v državi, kjer vladajoča klika podžiga razdor med svojimi državljankami in državljani zato, da bi ostala na oblasti. Ne bom pristal na to. Nikoli.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.