DK, STA

1. 7. 2020  |  Politika

Prva aretacija v okviru novega zakona o nacionalni varnosti

Policija v Hongkongu je danes izvedla prvo aretacijo v okviru novega zakona, ki je začel veljati 1. julija, ko obeležujejo obletnico vrnitve Hongkonga Kitajski

© pixabay.com

V okviru novega zakona o  nacionalni varnosti, je policija v Hongkongu danes izvedla prvo aretacijo. Kot so sporočile oblasti, gre za moškega, ki je nosil zastavo za neodvisnost Hongkonga. Zakon, ki je v mednarodni skupnosti deležen številnih kritik, je začel veljati 1. julija, ko obeležujejo obletnico vrnitve Hongkonga Kitajski.

Zakon, ki prepoveduje izdajstvo, odcepitev, upor, prevrat, terorizem ter sodelovanje s tujimi silami, je stalni komite kitajskega ljudskega kongresa sprejel v torek, podpisal ga je tudi že predsednik Kitajske Xi Jinping. V skladu z njim ima Kitajska pristojnost nad zelo resnimi kršitvami, za katere je predvidena dosmrtna zaporna kazen.

Po ocenah kritikov in Zahoda bo zakon pomenil izgubo svoboščin prebivalcev Hongkonga. Vodilni aktivisti gibanja za demokracijo v Hongkongu so korak obsodili in objavili prenehanje delovanja.

Danes sicer v Hongkongu obeležujejo 23. obletnico vrnitve območja izpod britanske vladavine v roke Kitajski. Vsako leto na ta dan potekajo množični protesti za demokracijo, a tokrat so oblasti prvič prepovedale tovrstno zborovanje, pri čemer se sklicujejo na prepoved zbiranja več kot 50 ljudi zaradi epidemije novega koronavirusa.

2eJF8s5ezbA

Ker so se nekateri aktivisti temu uprli, je policije že uporabila solzivec proti skupini protestnikov. V pripravljenosti za morebitne nemire naj bi bilo okrog 4000 policistov.

Po ocenah kritikov in Zahoda bo zakon pomenil izgubo svoboščin prebivalcev Hongkonga. Vodilni aktivisti gibanja za demokracijo v Hongkongu so korak obsodili in objavili prenehanje delovanja.

Hongkong je leta 1997 postal del Kitajske v skladu z načelom "ena država, dva sistema" in dogovorom, ki naj bi določene svoboščine njegovih prebivalcev ščitil vsaj 50 let. A kot je izpostavil ameriški zunanji minister Mike Pompeo, ki je današnji dan označil za žalostnega, je Peking zagotovil le 23 let svoboščin. "ZDA ne bodo samo stale in gledale, medtem ko Kitajska požira Hongkong v svoje avtoritarno žrelo," je posvaril.

Voditeljica Hongkonga Carrie Lam je po drugi strani na slovesnosti ob obletnici znova branila zakon, češ da gre za "najpomembnejši razvoj v odnosih med osrednjo vlado in Hongkongom od predaje". Prepričana je tudi, da bo po lanskih obsežnih protestih znova vzpostavil stabilnost.

Vodja urada za zadeve Hongkonga in Macaa, ki zastopa kitajsko vlado v nekdanjih kolonijah, Zhang Xiaominga je bil medtem zelo oster do tujih kritikov. "Kaj ima to opraviti z vami? Mi Kitajci se vas ne bomo bali," je dejal v Pekingu.

hNi4tsny4-c

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.